Tiskane izdaje
Ljubljana - Na današnji seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) so se po šestmesečni razpravi dogovorili o predlogih sprememb delovne zakonodaje in jih poslali v predvidoma enomesečno javno obravnavo. Glavna razhajanja med vlado in delom delodajalcev ter sindikati so pri opredelitvi razlogov za odpoved.
Cilj predlogov sprememb zakonov o delovnih razmerjih in inšpekcijskem nadzoru je zmanjšanje razlik med različnimi oblikami opravljanja dela in večja varnost zaposlenih, ki opravljajo delo na podlagi pogodb civilnega prava, četudi obstajajo elementi delovnega razmerja.
V prekarnem razmerju kazni za obe strani
Bistveni spremembe glede ena sedanjo zakonodajo so večja pooblastila delovne inšpekcije za izdajo odredbe, na podlagi katere bi moral delodajalec delavcu ponuditi ustrezno pogodbo o zaposlitvi. Poleg povišanja glob za delodajalce bi uvedli sankcije za tiste v prekarnem delovnem razmerju, prav tako bi po novem delodajalec moral dokazati, da pri delavcu ne obstajajo elementi delovnega razmerja.
Tudi v primeru sporazumne prekinitve delovnega razmerja bi delavcu pripadlo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, kar bi plačal delodajalec. Možnosti odpovedi delovnega razmerja zaradi porušenega zaupanja med delodajalcem in delavcev, ki je v zadnjih mesecih posebej med sindikati dvignila največ prahu, pa v predlogu ni.
Razhajanja med vlado, delodajalci in sindikati
Na seji je od delodajalskih organizacij sodelovala Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), ki se zavzemajo za večjo fleksibilnost pri zaposlovanju in odpuščanju. Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) in Trgovinska zbornica Slovenije se seje protestno niso udeležili.
V ZDS so se na predloge sprememb odzvali s 63 novimi predlogi s področja sedmih zakonov delovnosocialne zakonodaje. Predlagajo večjo fleksibilnost dela z različnimi oblikami opravljanja dela, zaradi česar bi se delodajalec lahko lažje prilagajal zahtevam na trgu. »To bi uresničili tudi z osemurnim delovnikov, kamor ne bi šteli pol ure časa za malico. S tem in podobnimi ukrepi bi znižali stroške dela in dosegli večjo konkurenčnost na trgu dela,« pravi Jože Smole iz Združenja delodajalcev Slovenije.
V Sindikatu Mladi plus so se predlogov sprememb zakonodaje sprva razveselili, vendar imajo ob podrobnejšem pregledu več pripomb. Predlogi fleksibilizacijo utemeljuje kot nekaj nujnega in celo za delavce nevtralnega, čeprav to za delavce pomeni večinoma prekarizacijo, pravi predsednica Zala Turšič. Nadaljnjo predlogi zakona predvidevajo v novih razlogih za odpuščanje. »Dvomimo v primernost takih sankcij, saj so brezposelni, predvsem mladi, iz obupa in pomanjkanja priložnosti pripravljeni delati karkoli.« Odgovornost za spoštovanje zakonodaje bi moral prevzeti delodajalec, ki je v delovnih razmerjih vedno na poziciji moči, še pravi.
Reforma trga dela je sicer ena od zavez ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak.
