Dravograd − Predstavniki Koroške regije so na nedavnem sestanku z ministrom poudarili, da ne razumejo, zakaj daje prednost pri gradnji odseku med avtocesto A1 in Velenjem, saj je glavna in največja ovira pri dostopnosti celotne Koroške regije do avtocestnega križa Huda luknja, to pa je na odseku Velenje−Slovenj Gradec.
Gašperšič je povedal, da načrtujejo ponovno preverjanje navezave na Šentrupert na odseku avtocesta A1−Velenje ter da je sprejetje DPN predvideno do konca letošnjega leta, v dveh letih pa gradbeno dovoljenje. Če bi začeli graditi na odseku Velenje−Slovenj Gradec, obstaja bojazen, da bi zmanjkalo denarja za odsek A1−Velenje, opozarja.
Kot je poudaril Uroš Rozman z Regionalne razvojne agencije Koroška, bi se z gradnjo odseka Velenje−Slovenj Gradec čas vožnje med mestoma zmanjšal s pol ure na manj kot 15 minut, prav tako bi se skrajšala dolžina poti s 25 kilometrov na 17,5 kilometra. Hkrati je gradnja tega odseka edini način za rešitev problema soteske Huda luknja, kjer promet v povprečju poteka s hitrostjo, manjšo od 50 kilometrov na uro, ob srečanju večjih tovornjakov nastajajo zastoji, prav tako ob vremenskih ujmah in sneženju, ob prometnih nesrečah pa je promet na Koroško in z nje povsem onemogočen. »Ta odsek od vseh na severnem delu tretje razvojne osi največ pripomore k boljši dostopnosti regije. Prav tako med Velenjem in Slovenj Gradcem ni alternativnih cestnih povezav, medtem ko se lahko na odseku A1−Velenje uporabijo kar trije različni odseki obstoječih cest,« navaja Rozman.
Ponovno bodo preučili, kateri odsek graditi najprej
Minister odgovarja, da so omenjena dejstva zanj nova, zato bodo na ministrstvu znova preučili, kateri odsek je prioriteten za izboljšanje dostopnosti regije, in če se izkaže, da je to odsek Velenje−Slovenj Gradec, se gradnja lahko začne na tem odseku. To je tudi ena od glavnih zahtev Koroške, saj so tako župani kot gospodarstveniki in civilna iniciativa prepričani, da bo država, če najprej zgradi cesto A1−Velenje, tam tudi odnehala in hitre ceste na Koroško ne bo zgradila. Gašperšič še vedno vztraja, da financiranje prek javno-zasebnega partnerstva ni izvedljivo, saj bi zaradi ekonomske neupravičenosti posledično morala dolg odplačevati država. Dars, ki naj bi gradil cesto, trenutno ni investicijsko sposoben, zato je predvideno reprogramiranje dolgov, ki bo ponudilo možnosti za najemanje novih kreditov, Dars pa bo moral narediti srednjeročni načrt, kaj bo sposoben narediti.
Obnove razpadlih obstoječih cest (še) ne bo
Obnove obstoječih cest ne bo, saj so po ministrovih besedah v rebalansu državnega proračuna predvidena le sredstva za redno vzdrževanje in denar za projekte z evropskim sofinanciranjem. »Za druge investicije ni predvidenih sredstev, izjema so trije mostovi.« Za dolgoročno zagotavljanje sredstev minister napoveduje oblikovanje infrastrukturnega sklada, ki bi lahko bil sestavljen iz dajatev, ki jih država že pobira za ceste, iz sredstev Darsa in trošarinske politike. V. d. direktorja DRSI Sergij Grmek je dodal, da pripravljajo šestletni načrt investicij v državno omrežje (po 200 milijonov evrov na leto), pri tem pa nameravajo sodelovati z lokalnimi skupnostmi ter da nacionalnega razvojnega programa v prihodnosti ne bo več, saj so ugotovili, da je treba vlagati tudi v razvojne osi.
O časovnem načrtu še vedno nič
Kot je dejal Gašperšič, lahko v letu 2016 v letni načrt dodajo sredstva za projektno dokumentacijo, če bo to mogoče, bodo sredstva namenili že v letu 2015. Pred obiskom vlade na Koroškem, ki je napovedan čez mesec dni, bi po ministrovih besedah lahko dorekli, kdaj se lahko začne projektiranje na odseku Velenje−Slovenj Gradec, kjer je DPN že sprejet, časovnih načartov za celotni odsek A1−Slovenj Gradec pa menda ni mogoče določiti. Korošci so zato predlagali ustanovitev medresorske delovne skupine, v kateri bi sodelovali predstavniki vseh vpletenih ministrstev (za infrastrukturo, kmetijstvo ter okolje in prostor) in tako pospešili umeščanje trase na odseku Šentrupert−Velenje.