Predstavitev kandidatov za direktorja UKC

Ljubljana – Janez Pavlin, župan Dobrepolja, in nekdanji kirurg dr. Zvonko Hočevar sta predstavila programa, s katerima se želita zavihteti na vodilni položaj v UKC Ljubljana. Dovolj jima je kadrovanja, ki ga narekuje politika.

Kdo od kandidatov bo dobil podporo sveta zavoda za prevzem direktorskega stolčka v ljubljanskem kliničnem centru, bo znano v sredo. Poleg Hočevarja in Pavlina sta se prijavila še dva kandidata in sedanji v. d. generalnega direktorja Aleš Šabeder.

Ključna moč in vztrajnost

Pavlin poudarja, da s Hočevarjem nista sovražnika, temveč tekmeca: »UKC Ljubljana predstavlja tek na dolge proge.« Oba sta že nekajkrat želela postati direktorja. Ker nista bila izbrana, pravico iščeta na delovnem in socialnem sodišču. Zahtevata razveljavitev razpisov iz leta 2015 in aprila 2016, z vztrajnim bojem pa želita dokazati diskriminatornost postopkov in to, da se v UKC Ljubljana ne bo spremenilo nič oziroma bo šlo le na slabše, dokler bo imela tam glavno besedo politika.

Pavlin vidi UKC kot velik izziv: »V kratkem času je mogoče doseči izjemne rezultate.« Poudarja, da ima za dosego tega dovolj znanja – kariero je začel kot učitelj matematike, kot strojni inženir se je kalil v SCT, je cenilec nepremičnin, župan … V UKC bi najprej naredil sanacijski program, stabiliziral poslovanje, povečal prihodke in zmanjšal odhodke ter optimiziral organizacijo dela: »Generalni direktor bi dobil izvršne direktorje, materialno odgovorne za svoje delo.« Pacienta bi postavil v središče in se posvetil modernizaciji opreme. Ustanovo si želi narediti učinkovito in ekonomično, a pravi, da je nemočen, saj spremembe preprečujejo politične strukture.

Zloraba vedejevstva

Zvonko Hočevar, kirurg z opravljenim MBA, ki v UKC vodi službo za trženje storitev, je na vse ključne odločevalce – premiera Mira Cerarja, stranke, ministrstvo za zdravje – dvakrat naslovil svoje videnje težav. Premiera je zaprosil celo za pogovor, a ni dočakal odgovora. Medtem ko se po Hočevarjevih besedah za zasedbo predstojniških mest na posameznih klinikah zahteva deset let izkušenj, od tega najmanj pet let na vodilnih položajih, poznavanje stroke, vpetost v akademsko sfero, so ti kriteriji za zasedbo delovnega mesta generalnega direktorja močno znižani. »Izkoriščanje instituta vedejevstva, da se na vodilni položaj pripelje kateregakoli človeka, je preseglo vse meje. Zdravstva se ne sme voditi politično, a smo zadeve pripeljali ravno do tega. Ob tem si zatiskamo oči pred sto tisoč čakajočimi na zdravstvene in zobozdravstvene storitve,« opisuje Hočevar. Nezaslišano se mu zdi, da imamo v kliničnem centru zaposlenih manj zdravnikov kot leta 1997, na upravno-administrativnem delu pa se je zaposlovanje zvišalo za 30 odstotkov. Pravi, da je kultura v zdravstvu na nevarno nizki ravni in povzroča odhode zdravnikov. Iz UKC bi rad ustvaril zavod brez nepotrebnih smrti, bolečin, zastojev in nebogljenosti. Noče več, da bi se tam še naprej zapravljali energija, čas, denar in znanje: »Postati moramo vodilni s hitrostjo, kakovostjo in odprtostjo.«

Odločitev o novem generalnem direktorju je v rokah članov sveta zavoda. Večina jih je imenovala ustanoviteljica, to je država, torej vladajoča politika.