Tiskane izdaje
Ljubljana – Na današnjem odboru za obrambo bi poslanci lahko sprejeli sklep, naj se obrambnega ministra Aleša Hojsa pozove k razveljavitvi odredbe o preimenovanju Vojašnice Franca Rozmana - Staneta v Vojašnico Edvarda Peperka. A to še ne pomeni, da bo vojašnica ime dobila nazaj.
Predlog sklepa je v imenu stranke SD minuli teden predlagal vodja njihove poslanske skupine Janko Veber, z njim pa se strinjajo predsednik odbora Franc Jurša (Desus) in poslanci PS.
Da bi za razveljavitev preimenovanja vojašnice lahko glasoval tudi njihov poslanec v obrambnem odboru, je v pogovoru za Delo menil tudi prvak SLS Radovan Žerjav, podobno naj bi glasovala tudi predstavnica Državljanske liste.
Ker je poslancev v odboru 13, bi lahko – skupaj bi jih bilo osem – sklep SD izglasovali.
Poimenovanje je v pristojnosti ministra
A tudi če se to zgodi, še ne pomeni, da bo obrambni minister Aleš Hojs (iz vrst NSi, ki predlogu SD nasprotuje) preklical preimenovanje omenjene vojašnice. Poimenovanje vojaških objektov je po zakonu v pristojnosti ministra za obrambo, ki parlamentarnega odbora v tem primeru ni dolžan poslušati.
Ude: Zakonodaja je napačna
Nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude je prepričan, da je trenutna zakonodaja napačna: »Po mojem mnenju je to narobe zlasti zato, ker se imenovanje te vojašnice ne končuje le pri tehničnem vprašanju, temveč gre za čisto ideološko vprašanje.«
Ude preimenovanja vojašnice ne podpira: »Dajte no, to je ja jasno, da takšnega preimenovanja ne sme biti. Kakršen koli že je bil Franc Rozman - Stane, je bil to eden izmed tistih padlih junakov druge svetovne vojne, ki so bili proti okupatorju, na zmagoviti strani osvoboditeljev.«
Nekdanji predsednik državnega zbora Pavel Gantar pa tudi v današnjem sklicu odbora vidi »zgolj in samo simbolno vrednost. Je pa seveda vprašanje, ali vlada misli, da se je pametno zaradi preimenovanja spopasti s pristojnim parlamentarnim odborom. Neupoštevanje izglasovanega sklepa se namreč lahko kot bumerang vrne tam, kjer odbor ima pristojnost.«
Odločitev o preimenovanju vojašnice je po Gantarjevem mnenju »nezaslišana v smislu, da se poskuša s preimenovanjem simbolov in dogodkov reinterpretirati zgodovino. To razumem kot obupni poskus Janeza Janše uskladiti svojo sedanjo podobo s podobo mladega partijskega zagreteža, ki jo je imel sredi osemdesetih.
No, po drugi strani pa vladi najbrž odgovarja, da se javnost ukvarja s proslavami, rdečimi zvezdami in imeni vojašnic, saj tako ne razmišlja o fiasku, ki sta ga Janša in Janez Šušteršič zaradi NLB doživela v Bruslju.
Preimenovanje vojašnic in direndaj okrog tega je še en vihar v kozarcu vode. Zgolj še en značilni janševski prijem, nič drugega.«
