Dejan Karba, notranja politika
Ljubljana – Finska nacionalna televizija YLE je ta teden na spletu objavila končno poročilo finskih kriminalistov v zadevi Patria. Dokument, ki je nastajal malo manj kot pet let, tudi na Finskem končuje predkazenski postopek zaradi slovenskega nakupa osemkolesnikov.
Iskanje resnice za zdaj intenzivno poteka le v eni državi: na okrajnem sodišču slovenske prestolnice. V Avstriji se je na dunajskem deželnem sodišču pred mesecem dni postopek z uvodno razpravo državnega tožilca šele začel, na Finskem se bo to zgodilo spomladi. To je logično zaporedje, saj so z ovadbo zoper peterico, med njimi je tudi novi (stari) premier Janez Janša, predkazenski postopek najprej končali slovenski kriminalisti. Iz obtožnega predloga, ki ga je na temelju ovadbe spisala nekdanja višja državna tožilka Branka Zobec Hrastar, je razbrati, da so vpleteni v slovenski nakup finskih osemkolesnikov bodisi zahtevali bodisi obljubljali nedovoljene podkupnine.
Avstrijci so šli pri tem še korak dlje. Menijo, da je njihov državljan in prvoobdolženi Hans Wolfgang Riedl pred petimi leti, 15. februarja 2007, Janševi »desni roki« Jožetu Zagožnu lastnoročno odpeljal slab milijon evrov. Avstrijski tožilec Volkert Sackmann v obtožnici zapiše, da kot predplačilo za SDS.
»Tesno verigo indicev«, kot je ugotovitve ob predstavitvi obtožnice označil Sackmann, Finci v svojem končnem poročilu še bolj zatesnjujejo. Sledili so domnevnemu toku denarja, vse od zapiska v beležki nekdanjega direktorja Patrie Jorme Wiitakorpija, ki je zapisal, da »predplačilo za organizacijo, ki stoji za Zagožnom, ni dobra stvar«.
Finci »v predkazenskem postopku preiskave [niso] prišli do druge ugotovitve kot te, da je Riedl na Patrio pritiskal s tem, da bi lahko Zagožen izstopil iz projekta, če ne bi bilo predplačila«. Osvetlili pa so tudi vlogo lobista Lebana, ki ima s Patrio sicer sklenjeno pogodbo iz naslova protidobavne dejavnosti: »Obstaja sum, da je [ta] del nagrade plačal vsaj Tonetu Krkoviču.«
Naposled Finci ugotavljajo, da so bile »podkupnine plačane na posebej sofisticiran način, prek cele vrste posrednikov«. O Reidlovi trditvi, da denarja ni izročil Zagožnu, temveč svojemu poslovnemu partnerju iz Tajske, Apichatu Sirithapornu, pa finski preiskovalni urad zapiše naslednje: »Sirithaporn je zanikal, da je dobil denar od Riedla. Izjavil je, da ga je poskušal Riedl prepričati, da bi povedal isto kot Riedl.«