Prej večina proti ograji, zdaj za

Kako se je obrnilo javno mnenje o žičnatih pregradah. »Slovenec in ograja gresta skupaj.«

Objavljeno
12. november 2015 19.42
Zoran Potič, notranja politika
Zoran Potič, notranja politika

Ljubljana – Ko smo pred dobrim mesecem dni preverjali, ali bi Slovenci podprli postavitev ograje na južni meji, tako kot Madžari, jih je bilo več kot 70 odstotkov proti temu. V novembrski anketi se je razpoloženje spremenilo – skoraj 60 odstotkov bi postavitev ograje na južni meji podprlo.

Anketo, v kateri smo ugotavljali, da Slovenci nasprotujejo postavljanju ograje na južni meji (vprašanje se je nanašalo na Madžarsko), smo izvedli v zadnjem tednu avgusta, zadnjo anketo (katere večina bo objavljena prihodnji teden) pa v prvem tednu novembra.



Prva kaže odločno nasprotovanje postavitvi ograje na južni meji, druga pa odločno podporo ukrepu, ki ga je vlada napovedovala zadnjih nekaj dni. V tem obdobju se je begunski val preusmeril čez Slovenijo, potem ko je Madžarska zaprla svojo mejo. So podobe z meje zadnjih nekaj tednov spremenile odnos Slovencev do ograje na meji? »Niti ne,« odgovarja profesor socialne psihologije na FDV Vlado Miheljak.

 


»Zadnja anketa kaže pravo sliko razpoloženja, pri tisti prvi so ljudje bolj ocenjevali Madžarsko in Viktorja Orbána. Takrat so ocenjevali izključno sosede, zdaj pa so ocenjevali na podlagi empirične izkušnje. Sem proti temu, da Madžari postavljajo ograjo, sem pa za to, da jo postavimo mi,« pojasnjuje Miheljak. Ograja je, karikira profesor, vpisana v DNK Slovencev.

»Slovenec in ograja gresta skupaj,« meni Miheljak. Lahko je govoriti o drugem, ki je nekje daleč, ko imaš begunca na lastnem pragu, pa pokažeš pravi obraz, dodaja. Miheljak je prepričan, da bo premier Miro Cerar nagrajen zaradi postavljanja ograde na južni meji.