Prek Rima, Trsta in Vidma do obmejnih vasi

Če bomo Slovenci samo na papirju, si ne zaslužimo ostati Slovenci.
Fotografija: Predsednika vlade Furlanije-Julijske krajine Massimiliana Fedrigo je najprej sprejel predsednik Borut Pahor. FOTO: Mavric Pivk
Odpri galerijo
Predsednika vlade Furlanije-Julijske krajine Massimiliana Fedrigo je najprej sprejel predsednik Borut Pahor. FOTO: Mavric Pivk

Cerklje na Gorenjskem – Predsednik vlade Furlanije-Julijske krajine (FJK) Massimiliano Fedriga podpira zagotovljeno izvolitev predstavnika slovenske manjšine v rimski parlament. Takoj je izjavil po današnjem srečanju z zunanjim ministrom Mirom Cerarjem v Cerkljah na Gorenjskem.

Massimiliano Fedriga je poudaril, da izvolitev Slovenca ne sme biti odvisna od strank, medtem ko Cerar meni, da obstoječi italijanski volilni zakon še ni v zadostni meri usklajen z zaščitnim zakonom, čeprav je že lani v italijanski prestolnici dobil zagotovilo, da bo tamkajšnja vlada proučila vprašanje in poiskala rešitev.



V Svetu slovenskih organizacij (SSO) menijo, da je ključni problem slovenske manjšine v Italiji prav zajamčeno zastopstvo v senatu in poslanski zbornici Italije. »Zakon nam predvideva, da v dveh zbornicah sedita Slovenca, zato ne smemo mimo teh določil, tako kot ne bi smela Slovenija mimo recipročnosti, da v državnem zboru zagotovi mesti poslanca madžarske in italijanske manjšine,« je izpostavil predsednik SSO Walter Bandelj. Le za zakonom je treba trdno stati, poudarja: »Če matični državi za to ne pokažeta zanimanja, potem smo tako imenovani slovenski zamejci samo na papirju in si ne zaslužimo ostati Slovenci.«

Vprašanje zakonske ureditve zajamčenega zastopstva v italijanskem parlamentu po slovenskem vzoru za mesto madžarskega in italijanskega poslanca v Državnem zboru je ključna politična točka tudi za tajnika in deželnega poslanca stranke Slovenska skupnost (SSk) Igorja Gabrovca, saj bi na ta način okrepili tudi prisotnost v deželnem svetu FJK: »Obe veji italijanskega parlamenta skupaj štejeta približno tisoč parlamentarcev, zato bi bil en Slovenec kapljica v tistem morju. Lahko razmišljamo o večanju garancij izvolitve tudi v Deželni svet FJK, kjer neki minimalni olajševalni mehanizmi že obstajajo, in v občinske uprave.« Deželni svet bo namreč letos sprejemal novo reformo krajevnih (občinskih) uprav, zato politična večina ne sme prezreti potreb in pričakovanj večjezičnega obmejnega območja, pravi Gabrovec: »Slovenska manjšina je zaščitena in priznana v 32 občinah, sedem od teh je popolnoma dvojezičnih in v nekaterih smo Slovenci tudi večinski.« Zato je tudi v interesu manjšine, da se odnosi med Slovenijo in FJK okrepijo in razvijajo pri konkretnih projektih gospodarskega, kulturnega in krajinskega sodelovanja, dodaja.

Položaj Slovencev v FJK pa še vedno zaznamuje neenakovreden razvoj znotraj dežele, ki se še posebej kaže v Videmski pokrajini. »Trenutni položaj sploh ni spodbuden,« je na nedavnem Dnevu emigranta, osrednji prireditvi pokrajine, sporočil tamkajšnji predsednik Kmečke zveze in župan občine Tipana Alan Cecutti. Spomnil je, da je imelo deset »popolnoma slovenskih« občin (Bardo, Dreka, Grmek, Podbonesec, Rezija, Sovodnje, Srednje, Sveti Lenart, Špeter, in Tipana) po popisu leta 1951 še 24.180 prebivalcev, lanskega januarja pa le 7556. Od popisa leta 2011 do danes se je v omenjenih lokalnih skupnostih število prebivalcev zmanjšalo še za 719. »Vsem so znani vzroki, ki so pripeljali do takega položaja. Pomanjkanje delovnih mest, izseljevanje, razkosavanje posesti, zlasti pa manjvrednostni kompleks, ki so ga rodile politične izbire,« je dejal.

Komentarji: