Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenija zaseda nezavidljivo visoko mesto v Evropski uniji po številu in rasti deleža brezposelnih mladih iskalcev zaposlitve. Na vrhuncu krize leta 2013 se je delež brezposelnih, mlajših od 25 let, približal 23 odstotkom. Tistim, ki dobijo delo, ne gre veliko bolje, saj so pogosto obsojeni na negotove, prekarne oblike dela.
Že pred nastopom krize je slovenski trg delovne sile razpadel na dva dela: centralni in periferni. V centralnem so predvsem zaposleni za nedoločen čas, v perifernem pa zaposleni za določen čas, samozaposleni in delavci v drugih nestalnih oblikah, kakršni sta agencijsko in študentsko delo. Čeprav je v zadnji skupini največ mladih iskalcev prve zaposlitve, delitev na s pravicami zavarovane redno zaposlene in vse druge ni nujno generacijska.
Povprečna starost samozaposlenih v Sloveniji je 45,7 leta. Uradnih podatkov, koliko ljudi v Sloveniji opravlja negotove oblike dela, ni. V Mednarodni organizaciji dela (ILO) ocenjujejo, da je takšna že vsaka druga zaposlitev na svetu.
V Delovem projektu Prekarni delavci bomo v prihodnjih tednih analizirali pojav, ki ne zadeva le mladih in trga dela, ampak napoveduje tudi zloveščo prihodnost delavskim pravicam. Trendi iz Evrope, ki so vse bolj očitni tudi v Sloveniji, kažejo, da se periferni del trga dela veča, kar kaže tudi na drsenje našega gospodarstva na evropsko obrobje.
V sedanjem gospodarskem modelu se vse več delodajalcev odziva z odvzemanjem socialnih pravic, kar naj bi ga naredilo konkurenčnega. Posledice so opazne: država ni nič bolj konkurenčna, pod pragom revščine je vse več ljudi. Če si je leta 1999 za spodobno življenje drugo službo poiskalo nekaj več kot 15.000 ljudi, je bilo lani takih že več kot 34.000.
