Prekerizacija ogroža medije

Honorarci: Novinar, ki je ekonomsko odvisen, ne more opravljati svojega dela.

Objavljeno
11. april 2014 23.06
Prekerni novinarji na časopisu Delo 11.4.2013
Mario Belovič, notranja politika
Mario Belovič, notranja politika
Ljubljana – Položaj honoranih sodelavcev je vse slabši. Z novim letom jim je vlada zvišala prispevke za zdravstveno zavarovanje, pri svojih delodajalcih pa so soočeni z vse nižjimi honorarji. Situacija je še posebno pereča v medijski industriji, kjer dela veliko honorarnih sodelavcev.

Poleg finančne krize je ključni razlog za nastali položaj predvsem slaba medijska politika države in lastnikov medijev. Težave stalnih honorarcev (prekercev), ki v medijih pogosto padejo v pravno kategorijo ekonomsko odvisnega delavca, postajajo vedno večji problem, ki že ogroža kakovostno medijsko produkcijo. Ključni problem, s katerim se sooča večina honorarnih sodelavcev, je, da opravljajo enako ali celo več dela kot redno zaposleni, a za precej slabše plačilo in skoraj brez socialnih pravic, ki jih zagotavlja delovno razmerje.

V medijski hiši Delo imamo ustanovljeno Sekcijo honorarnih sodelavcev Dela, ki ima 24 članov. V uredništvu Dela je približno 30 rednih honorarnih sodelavcev, ki vsak dan prihajajo v službo. Povprečni honorar znaša okoli 1200 evrov bruto. Od tega zneska vsak mesec plačujejo okoli 70 evrov za akontacijo dohodnine in okoli 290 evrov za prispevke za socialno varnost. To pomeni, da jim za ves mesec dela ostane približno 550 evrov. Sekcijo smo ustanovili pred več kot dvema letoma in od takrat družba ni zaposlila še nikogar med njimi. Z novo odgovorno urednico Dela Matejo Babič Stermecki so pred kratkim dosegli neformalni dogovor, da imajo vsaj pravico do plačanih desetih dni dopusta na leto in nekaj dni bolniške, če zbolijo.

Razmere se izboljšujejo

Na pereče težave medijskih prekercev so na problemski konferenci, ki sta jo organizirala Društvo novinarjev Slovenije (DNS) in Sindikat novinarjev Slovenije, opozorili medijski in pravni strokovnjaki, na situacijo v medijih, ki zavira zaposlovanje honorarcev, pa tudi predstavniki uprav medijev in vlade. Predsednica uprave Dela in predsednica medijske zbornice Irma Gubanec pravic honorarcev ne zanika, a opozarja, da se medijska hiša sooča z drastičnim padcem naklade, naročnin, vse manj je oglaševalskih prihodkov, število zaposlenih se je v dveh letih zmanjšalo za 12 odstotkov, zato bi bile v takšnih razmerah »obljube o zaposlovanju honorarnih sodelavcev neodgovorne do vseh na Delu«. Kljub temu je namignila, da se razmere na trgu letos izboljšujejo, medijski hiši pa je uspelo ohraniti obseg vsebin, ki jih ustvarja.

Medijska strokovnjakinja humanistične univerze na Primorskem Sandra Bašić Hrvatin pravi, da je vse večja prekerizacija medijskih poklicev »zaključna faza dokončnega poloma dvajsetletne neuspešne medijske politike«. »Novinar, ki je ekonomsko odvisen, ne more opravljati svojega dela. Če tega ne rešimo, lahko medije zapremo.« Bašič Hrvatinova predlaga, naj država preneha prek razpisov in subvencij financirati izdajatelje in lastnike medijev, temveč naj raje neposredno financira novinarsko delo. Ženja Leiler, dolgoletna novinarka Dela, zdaj pa direktorica direktorata za medije, je zato napovedala, da bodo na ministrstvu za kulturo samostojne novinarje, ki jih prepoznavajo kot ranljivo in pomembno skupino na trgu, ki ustvarja medijske skupine, v spremembah zakonodaje, ki jo pripravljajo, po statusu poskušali izenačiti s samozaposlenimi v kulturi.

Predsednik DNS in urednik medijske hiše Večer Matija Stepišnik opozarja tudi na pomanjkanje solidarnosti med zaposlenimi in prekerci. »Solidarnosti absolutno ni. Prekerci ne plačujejo le krize, temveč tudi za leta slabega upravljanja, ko se ni posegalo v nobene privilegije redno zaposlenih, z bonbončki pa kupovalo socialni mir.« Podobno meni tudi Bašić Hrvatinova: »V novinarstvu ni solidarnosti.« Obstajajo kaste dobro plačanih novinarjev, ki se s posebnimi pogodbami selijo od medija do medija, in velika večina mladih, ki za svoje delo prejema nično plačilo.

Ni vsak honorarec prekerc

Predstojnik katedre za delovno in socialno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Luka Tičar pravi, da prekerni delavci niso samo v medijih, saj gospodarstvo danes temelji na konceptu dela zunaj delovnega razmerja, ker je to za delodajalca ceneje, a se s tem prikriva delovno razmerje, to pa je temeljni problem na trgu dela. Vsak honorarni sodelavec še ni prekerc – to je tisti, ki bi rad in moral delati v delovnem razmerju, pa je prisiljen v espejevstvo ali delo prek začasnih in negotovih pogodb. Po podatkih davčne uprave je bil leta 2012 povprečni bruto dohodek samostojnega novinarja 12.800 evrov. Od 284 samostojnih novinarjev jih je kar sto imelo letne dohodke nižje od 5000 evrov, 110 pa jih ni imelo plačanih vseh prispevkov za socialno varnost.