Tiskane izdaje
Murska Sobota – Prekmurci danes praznujejo ponovno združitev z matičnim narodom, kot so pred 94 leti na pariški mirovni konferenci odločili zmagovalci prve svetovne vojne in na novo začrtali državne meje v Evropi. Regija, ki je statistično najbolj nerazvita v državi, si je v zadnjih letih nekoliko opomogla. Neizkoriščenih možnosti pa je še veliko.
Glede na zgodovinski pomen dogodka je 17. avgust državni praznik, a ne dela prost dan. Praznično je bilo že sinoči na proslavah v Beltincih, kjer na ta dan hkrati praznujejo tudi občinski praznik, in v Dolnji Bistrici v črenšovski občini. Državne proslave ob praznovanju priključitve Prekmurja letos ne bo zaradi varčevanja, na vrsti bo spet prihodnje leto.
Na lokalnih praznovanjih si Prekmurci tudi brez navzočnosti državnih politikov in poslušanja visokoletečih obljub povedó, kaj si želijo in v zadnjem času tudi vedno pogosteje, kaj morajo za dosego ciljev narediti sami.
Pomurska statistična regija, v kateri so Prekmurje, Prlekija in del Štajerske, je po vseh statističnih kazalnikih, družbenem in osebnem standardu ljudi daleč najbolj nerazvita v državi. V zadnjih treh letih, ko so se predvsem v podjetjih z jasnimi razvojnimi načrti lotili tehnološke prenove in ko je država v okviru zakona o razvojni pomoči Pomurski regiji zagotovila skoraj sto milijonov evrov za nove naložbe in odpiranje novih delovnih mest, se BDB na prebivalca in dodana vrednost na zaposlenega povečujeta bolj, kot znaša državno povprečje.
Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice, verjame, da je regijsko gospodarstvo na dobri poti v boljši jutri, le vztrajati je treba, dati priložnost mladim, izobraženim in usposobljenim delavcem, izkoristiti naravne danosti (geotermalna voda, kmetijstvo) in nadgraditi, kar regija že ima – predvsem turizem, živilskopredelovalno industrijo ter znanje na področju naftne in kemične industrije. Regija mora za razvojne načrte izkoristiti skoraj idealno geografsko lego in dobre prometne povezave z vsemi konci Evrope, pravi Grah.
Prlek oče Prekmurja
Kljub monumentalnosti vojaškega spomenika sredi Murske Sobote v čast sovjetski Rdeči armadi, ki je osvobodila Prekmurje, zgodovina glavno zaslugo za resnično osvoboditev Prekmurcev pripisuje prleškemu biblicistu, pedagogu in prevajalcu Matiji Slaviču. »Kljub vsem nevšečnostim Slovenci nismo nehali delati za osvoboditev Prekmurja. Glavno delo za to je bilo storjeno na mirovni konferenci v Parizu,« je v enega od svojih zapisov pribeležil leta 1958 umrli »oče Prekmurja«, ki mu je s svojimi referati na konferenci delegatom kljub njihovi neobveščenosti o stanju v tej regiji vendarle uspelo odpreti oči; takratna ogrska uprava ni bila nagnjena zgolj k patriotizmu svetoštefanske krone, temveč je Prekmurje – rešeno je bilo 4. junija 1920 s podpisom mirovne pogodbe – madžarizirala predvsem jezikovno.
Zgodovina se ponavlja
V vseh državah, katerih del je bilo, je bilo Prekmurje gospodarsko nerazvita regija. Tudi v samostojni Sloveniji ni nič drugače.
Vendar v zadnjem letu ali dveh s kančkom optimizma za lepši, ne še jutrišnji, temveč vsaj pojutrišnji, dan. BDP na prebivalca se je lani povečal za kar 3,4 odstotka. Dejstvo je, da Prekmurci živijo slabše kot drugi Slovenci. V Pomurski statistični regiji, kjer jim delajo družbo še Prleki in Štajerci z območja gornjeradgonske upravne enote, je brezposelnost največja, družbeni proizvod (BDP) na prebivalca najnižji, zaposleni v industriji in obrti ustvarjajo najnižjo dodano vrednost pa tudi plače zaposlenih so najnižje v državi.
Kljub črnogledi statistiki imajo Prekmurci v zadnjem času kar nekaj vzrokov za ščepec optimizma. Predvsem v podjetjih z razvojno vizijo posodabljajo tehnologijo, dodatno izobražujejo zaposlene in izboljšujejo organizacijo dela ter se tako prilagajajo vedno večjim zahtevam trga: to velja predvsem za Elti, Var, Medicop, Varis in Glingrad. Z zakonom o razvojni pomoči je Prekmurju in območju ormoške občine na pomoč priskočila tudi država.
Pomagaj si sam in država ti bo pomagala
Država se je z zakonom zavezala, da bo v obdobju 2010–2015 gospodarstvu v regiji pomagala s sto milijoni evrov, dodatnih 120 milijonov pa bo pretežno iz evropskih virov zagotovila še za gradnjo pomurskega vodovoda. V treh letih je Pomurska regija neposredno in posredno od države že dobila skoraj sto milijonov evrov. Ali bodo podjetja z državno pomočjo ohranila in na novo odprla 1500 delovnih mest, kar se pričakuje, bo jasno ob koncu veljavnosti zakona. Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice, o tem ne dvomi, saj so nova delovna mesta pogoj za pridobitev državne pomoči, sicer ji bodo morala podjetja denar vrniti. Z naložbami v posodobitev proizvodnje in odpiranje novih delovnih mest, ki so jih podjetja financirala sama in s finančno pomočjo države, se je v Pomurski regiji BDP na prebivalca predlani povečal za kar 3,4 odstotka, v celotni Sloveniji pa za 0,6 odstotka. Tudi sicer še vedno zelo nizka dodana ustvarjena vrednost na zaposlenega se povečuje v višjem odstotku kot na državni ravni.
Goričanci delajo v avstrijskih podjetjih
V Pomurski regiji je bilo 1. avgusta registriranih 8242 brezposelnih, stopnja brezposelnosti pa je bila 17,2-odstotna. Še nekaj odstotkov višja bi bila, če bi ji prišteli številne Prekmurce, predvsem z Goričkega, ki so si našli zaposlitev v obmejnih avstrijskih podjetjih. Natančnega števila Prekmurcev, ki vsak dan odhajajo na delo v Avstrijo, ne ve nihče in tudi niso zajeti v uradno statistiko zaposlenih. Poznavalci lokalnih razmer z gotovostjo trdijo, da jih vsak dan odhaja na delo v obmejna avstrijska podjetja vsaj tisoč. Maloštevilni izobraženi delajo na zahtevnih in dobro plačanih delovnih mestih. Zidarji in drugi delavci, zaposleni v storitvenih dejavnostih, so z zaslužkom v avstrijskih podjetjih zadovoljni. Zadnja možnost, glede na delovne razmere, za zaposlitev v Avstriji so obmejne usnjarne, v katerih dela največ madžarskih in naših delavcev. Mesečno plačilo znaša tisoč evrov neto.
Eden od vzrokov za razvojni zaostanek Pomurske regije za drugimi v državi je tudi pomanjkanje jasne razvojne vizije. Njene osnove so v regiji sprejeli že pred desetletji, zajemala pa je razvoj elektro in strojne industrije, gradbeništva, kemije in naftne dejavnosti, turizma in kmetijstva. Danes strojne industrije v regiji skoraj ni več, v gradbeništvu razmeroma dobro gospodari le še Pomgrad, zelo razvit zdraviliški turizem pa so finančno izčrpali lastniki zunaj regije, konkretno kranjska Sava in Pivovarna Laško (v primeru radenskega zdravilišča). Naprodaj je Radenska, ki posluje dobro, a z njeno prodajo Pivovarna Laško rešuje svoje finančne težave.
Geotermalna voda ostaja neizkoriščena priložnost
Do danes v Prekmurju niso storili ničesar za donosno izkoriščanje bogatih zalog geotermalne vode. Toplo vodo nizke in srednje vrednosti uporabljajo predvsem v zdraviliščih. Voda visoke temperature, tudi do sto stopinj Celzija, pa ostaja neizkoriščena. Ideja o gradnji elektrarne na vročo geotermalno vodo je že desetletja samo mrtva črka na papirju. Pomembna za razvoj regije sta seveda kmetijstvo in z njim povezana živilskopredelovalna industrija. Predelovalna industrija s kmetijstvom (Panvita) že zdaj ustvari deset odstotkov BDP v regiji, možnosti pa so še veliko večje. Usoda lendavske Nafte kot ene od nosilk razvoja regije je zapečatena. Možnosti za razvoj ima le njena kemijska dejavnost (Naftina družba Petrochem), ki bi jo morala nova lastnica, država, najprej rešiti iz finančne zavoženosti. Predvsem pa mora Pomurska regija izkoristiti skoraj idealno geografsko lego in dobre transportne poti za gospodarsko sodelovanje s tujimi partnerji.
