Prelepi razgledi in blatne poti

Projekt Solčavska panoramska cesta - Pot najlepših razgledov so izvajali tri leta in je stal 613.000 evrov. S pomočjo sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj so na sonaraven način in z lokalnimi materiali uredili 20 točk za obiskovalce oziroma turistično infrastrukturo s poučnimi tablami, klopmi, ležalniki, mostički, zavetišči za kolesarje, skulpturami, igrali in razgledišči.

Panoramska cesta, ki se začenja in končuje v Solčavi v tesni ob Savinji, se vzpne mimo za Solčavsko značilnih visokogorskih kmetij do vasice Sv. Duh pod Potočko zijalko, mimo izvira kisle vode do najlepših razglednih točk na Logarsko dolino in Kamniško-Savinjskih Alp, mimo Matkovega kota in Logarske doline. Omogoča celovito doživetje Solčavskega z vso njegovo kulturno zgodovino in dediščino, tudi pradavno, naravnih znamenitosti, možnostjo različnih aktivnosti pa tudi nastanitvijo in lokalno kulinarično ponudbo.

Solčavsko je znano po avtohtoni pasmi jezersko-solčavske ovce, gorskem macesnovem lesu, izviru kisle vode, še posebej pa po najdbah okostij jamskega medveda in najstarejši šivanki na svetu izpred 30.000 let v Potočki zijalki. V Solčavi so na pred kratkim odprti stalni razstavi na ogled tudi fosilne najdbe lilij, rib, rakov in morskih plazilcev ter na tem območju najdeno skoraj celotno okostje pahiplevrozavra.

Obvezni škornji

Med deli na panoramski cesti pa je Občina Solčava z dovoljenjem lastnika, kmeta Bukovnika, na priljubljeno planinsko pot skozi gozd od Bukovnika do koče na Grohatu, ki jo upravlja Planinsko društvo (PD) Mežica, poslala delovni stroj in delavce, da so pot razširili.

»Naredili so blatno cesto, po kateri brez škornjev skoraj ni mogoče hoditi. Po vsakem dežju bo takšna,« pravi izkušeni planinec Igor Radovič iz Alpinističnega kluba Črna na Koroškem. Sprašuje se, kdo lahko prepreči take posege, saj so tudi na Planinski zvezi Slovenije dejali, da ne morejo ničesar storiti.

Predsedniku POD Solčava Gregorju Videmšku se poseg v planinsko pot ne zdi pretiran. »Nekaj moramo storiti za turizem, včasih pa nam vse tudi ne more biti všeč. Pritožb planincev prejemamo tudi sicer veliko, največ prav s Koroške. Kar se poti na Grohat tiče, sem prepričan, da se bo v letu ali dveh utrdila in primerno zarasla, pa ne bo več nikogar motilo njeno sedanje urejanje.«