Premik, ki ga naslednje volitve zlahka izničijo
Ali je to naključje ali napredek, bo znano čez štiri leta, po naslednjih lokalnih volitvah.
Odpri galerijo
Marjana Cigala je županja Dravograda že 16 let, na nedeljskih volitvah pa je ponovno slavila. FOTO: Mateja Kotnik/Delo
Ljubljana – Do odprave moškega monopola v politiki, posebno lokalni, je še dolga pot. Medtem ko uzakonjene kvote prinašajo njihovo približno enakovredno zastopanost na kandidatnih listah za občinske svete, se je za župansko mesto na vsakih šest kandidatov potegovala le ena kandidatka. Izidi na nedeljskih volitvah kljub temu veliko obetajo.
V prvem krogu je slavilo 17 županj – ena več kot v prejšnjem mandatu – v drugem krogu pa se bo za zmago borilo osem žensk. Ne glede na to, kakšen bo razplet, je jasno, da so se ženske rekordno dobro odrezale. V najboljšem primeru bodo vodile 25 občin, morda celo mestno občino, saj gre na Ptuju v drugi krog kot vodilna kandidatka Nuška Gajšek iz SD.
Poleg nje so se v drugi krog uvrstile še kandidatka SDS Maja Kocjan (Črnomelj) in kandidatke s podporo volivcev: Miranda Groff Ferjančič (Idrija), Tamara Šnofl (Kungota), Olga Karba (Ljutomer), Olga Vrankar (Lukovica), Urška Repolusk (Ruše) in Bernardka Krnc (Šmarješke Toplice).
Enajst žensk, ki se jim je zmaga nasmehnila v prvem krogu, je kandidiralo s podporo volivcev, po dve so predlagali v SD in SLS, po eno v SDS in SMC. Od zdaj bodo vodile občine Cirkulane, Črenšovci, Črna na Koroškem, Divača, Dravograd, Grad, Kozje, Rečica ob Savinji, Solčava, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Trbovlje, Hrpelje-Kozina, Kanal, Majšperk, Semič, Selnica ob Dravi in Osilnica.
Da število izvoljenih županj pomeni premik, ne pa izjemnega skoka, meni politologinja Vlasta Jalušič z Mirovnega inštituta.
Čeprav statistično te številke, če bodo vse ženske uspešne tudi v drugem krogu, pomeni polovico županj več, napoveduje, da se na naslednjih volitvah to spet lahko obrne. »Na lokalni ravni je toliko moških zavezništev, sodelovanja med moškimi mrežami in ostankov patriarhalne mentalitete, tradicionalne vrednote so ponekod tako ohranjene, da ženske težko pridejo zraven,« razmišlja.
Državna svetnica Bojana Potočan je izračunala, da je bilo na prvih lokalnih volitvah leta 1994 izbranih 4,7 odstotka županj, leta 2014 7,5 odstotka, kar pomeni, da bi s tem trendom šele 100 let po prvih volitvah izvolili tretjino županj. In še to je, glede na siceršnje zmanjševanje števila izvoljenih političark, bolj malo verjetno. So pa ženske, zaradi spolnih kvot, številneje zastopane na listah v mestni in občinski svet.
Od leta 2006 mora biti na kandidatnih listah vsaj 40 odstotkov vsakega od spolov, njihov vrstni red pa mora biti določen po principu zadrge – en moški, ena ženska. Na nedeljskih volitvah je bilo med 22.313 kandidati 45,7 odstotka predstavnic nežnejšega spola. Po novem bodo zasedale tretjino vseh sedežev v občinskih svetih. Na predzadnjih volitvah so osvojile 31,8 odstotka, prej pa 23,3 in 22 odstotkov.
Vlasta Jalušič to pojasnjuje z dejstvom, da so moški vedno na prvem mestu list: »Če bi na prvo mesto postavili žensko, bi se zgodilo nasprotno, izvoljena bi bila tretjina moških, če volivci vmes ne bi posegli s preferenčnim glasom«.Kvote imamo tudi na državnozborskih in evropskih volitvah, kjer so postopno prinesle napredek, toda še vedno ne dovolj za preboj.
Med predlogi iz nacionalnega programa za enake možnosti zato najdemo zvišanje kvote na državnozborskih volitvah s 35 na 40 odstotkov ter izmenično uvrščanje kandidatov in kandidatk na liste za državnozborske volitve.
Zadnje bi bilo mogoče le s spremembo volilnega sistema oziroma odpravo volilnih okrajev. Treba bi bilo razmisliti še o mehanizmu, ki bi zagotovil večji delež županskih kandidatk, vendar je to težko uzakonljivo.
Se pa delež žensk v politiki nikakor ne po povečal, če ne bomo naredili odločnejših sistemskih korakov, dodaja Vlasta Jalušič, saj politične stranke zdaj na vključevanje žensk pomisilijo nazadnje.
V prvem krogu je slavilo 17 županj – ena več kot v prejšnjem mandatu – v drugem krogu pa se bo za zmago borilo osem žensk. Ne glede na to, kakšen bo razplet, je jasno, da so se ženske rekordno dobro odrezale. V najboljšem primeru bodo vodile 25 občin, morda celo mestno občino, saj gre na Ptuju v drugi krog kot vodilna kandidatka Nuška Gajšek iz SD.
Slovenskim občinam se v najboljšem primeru obeta 23 županj, v najslabšem 18
Volilni sistem je ženske pustil na cedilu
Volilni sistem je ženske pustil na cedilu
Poleg nje so se v drugi krog uvrstile še kandidatka SDS Maja Kocjan (Črnomelj) in kandidatke s podporo volivcev: Miranda Groff Ferjančič (Idrija), Tamara Šnofl (Kungota), Olga Karba (Ljutomer), Olga Vrankar (Lukovica), Urška Repolusk (Ruše) in Bernardka Krnc (Šmarješke Toplice).
Po sto letih tretjina županj
Enajst žensk, ki se jim je zmaga nasmehnila v prvem krogu, je kandidiralo s podporo volivcev, po dve so predlagali v SD in SLS, po eno v SDS in SMC. Od zdaj bodo vodile občine Cirkulane, Črenšovci, Črna na Koroškem, Divača, Dravograd, Grad, Kozje, Rečica ob Savinji, Solčava, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Trbovlje, Hrpelje-Kozina, Kanal, Majšperk, Semič, Selnica ob Dravi in Osilnica.
Osem žensk še ima možnost za zmago v drugem krogu, ena celo v mestni občini.
Sprememba volilnega sistema bi odprla vrata še več ženskam.
Kvote same po sebi zagotavljajo minimalen uspeh.
Sprememba volilnega sistema bi odprla vrata še več ženskam.
Kvote same po sebi zagotavljajo minimalen uspeh.
Da število izvoljenih županj pomeni premik, ne pa izjemnega skoka, meni politologinja Vlasta Jalušič z Mirovnega inštituta.
FOTO: Delo Infografika
Čeprav statistično te številke, če bodo vse ženske uspešne tudi v drugem krogu, pomeni polovico županj več, napoveduje, da se na naslednjih volitvah to spet lahko obrne. »Na lokalni ravni je toliko moških zavezništev, sodelovanja med moškimi mrežami in ostankov patriarhalne mentalitete, tradicionalne vrednote so ponekod tako ohranjene, da ženske težko pridejo zraven,« razmišlja.
Državna svetnica Bojana Potočan je izračunala, da je bilo na prvih lokalnih volitvah leta 1994 izbranih 4,7 odstotka županj, leta 2014 7,5 odstotka, kar pomeni, da bi s tem trendom šele 100 let po prvih volitvah izvolili tretjino županj. In še to je, glede na siceršnje zmanjševanje števila izvoljenih političark, bolj malo verjetno. So pa ženske, zaradi spolnih kvot, številneje zastopane na listah v mestni in občinski svet.
Gola matematika
Od leta 2006 mora biti na kandidatnih listah vsaj 40 odstotkov vsakega od spolov, njihov vrstni red pa mora biti določen po principu zadrge – en moški, ena ženska. Na nedeljskih volitvah je bilo med 22.313 kandidati 45,7 odstotka predstavnic nežnejšega spola. Po novem bodo zasedale tretjino vseh sedežev v občinskih svetih. Na predzadnjih volitvah so osvojile 31,8 odstotka, prej pa 23,3 in 22 odstotkov.
Vlasta Jalušič to pojasnjuje z dejstvom, da so moški vedno na prvem mestu list: »Če bi na prvo mesto postavili žensko, bi se zgodilo nasprotno, izvoljena bi bila tretjina moških, če volivci vmes ne bi posegli s preferenčnim glasom«.Kvote imamo tudi na državnozborskih in evropskih volitvah, kjer so postopno prinesle napredek, toda še vedno ne dovolj za preboj.
Spremeniti volilni sistem
Med predlogi iz nacionalnega programa za enake možnosti zato najdemo zvišanje kvote na državnozborskih volitvah s 35 na 40 odstotkov ter izmenično uvrščanje kandidatov in kandidatk na liste za državnozborske volitve.
Zadnje bi bilo mogoče le s spremembo volilnega sistema oziroma odpravo volilnih okrajev. Treba bi bilo razmisliti še o mehanizmu, ki bi zagotovil večji delež županskih kandidatk, vendar je to težko uzakonljivo.
Se pa delež žensk v politiki nikakor ne po povečal, če ne bomo naredili odločnejših sistemskih korakov, dodaja Vlasta Jalušič, saj politične stranke zdaj na vključevanje žensk pomisilijo nazadnje.
