Tiskane izdaje
»Dokazano je, da podjetja, ki imajo v vodstvu vsaj tri ženske, poslujejo bolje in menda dosegajo od 15 do 35 odstotkov boljše rezultate.« Tako pravi Aleksandra Kanjou Mrčela z ljubljanske fakultete za družbene vede. A položaj žensk v slovenskem gospodarstvu in politiki te »koristi« še ne izrablja dovolj.
Takšno stanje velja kljub temu, da obstajajo tudi normativna priporočila o bolj enakopravni zastopanosti spolov na vodstvenih položajih. Evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding je namreč že leta 2012 vsa podjetja, ki kotirajo na borzi, pozvala, naj se obvežejo, da bodo do leta 2015 povečala delež žensk v upravah na 30 odstotkov, do leta 2020 pa na 40 odstotkov.
Med vodilnimi četrtina žensk
O tem, kakšno je plačno razmerje med spoloma pri vodilnih v podjetjih, za zdaj še ni narejene posebne raziskave, pojasnjujejo na Združenju Manager. Zadnji statistični podatki pa kažejo, da je med generalnimi direktorji in člani uprav v slovenskih srednjih in velikih podjetjih dobra četrtina žensk. »O trendu med vodstvenimi kadri težko govorimo, vsekakor pa sledimo cilju, da se bodo razlike v plačah med spoloma zmanjševale, saj za to ni ekonomske podlage,« meni Sonja Šmuc iz Združenja Manager, kjer letos pripravljajo prenovljena priporočila za sklepanje individualnih pogodb menedžerjev. Ta bodo podlaga za plačno politiko vodilnih kadrov v slovenskih podjetjih.
Danes ženske na vodilnih položajih za isto delo in odgovornost prejemajo v povprečju 20 odstotkov nižje plače od moških.
Ko govorimo o plačnih razlikah med spoloma, pa pogosto pozabljamo, da je posledica tudi nižja pokojnina žensk, ki po podatkih evropske komisije za moškimi zaostajajo za 29 odstotkov. To pomeni, da so ženske v starosti podvržene večjemu tveganju revščine.
Leta 2013 je bilo med brezposelnimi v Sloveniji še vedno manj žensk kot moških (47,9 odstotka). Delež brezposelnih žensk se je do leta 2011 zmanjševal, v letih 2012 in 2013 pa se je začel povečevati. Januarja letos je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 61.439 brezposelnih žensk, od tega največ, 16.414, v starosti od 30 do 39 let, le nekoliko manj, 14.585, pa v starostni skupini od 50 do 59 let. Največji delež med njimi je takih s srednješolsko in osnovnošolsko izobrazbo.
Premiki v politiki
Tudi v politiki smo še daleč od enakopravnosti spolov, čeprav se razmere izboljšujejo. Dobili smo prvo mandatarko in na zadnjih državnozborskih volitvah so ženske zasedle skoraj tretjino poslanskih mest (29 od 90), kar je največ v zgodovini slovenskega parlamentarizma. Dobili smo tudi žensko predsednico vlade, kar je prav tako novost za slovensko politiko. Na volitvah v državni svet so bile izvoljene tri ženske. Na zadnjih lokalnih volitvah pa je bilo izvoljenih deset županj (v Sloveniji imamo 212 občin). Imamo eno predsednico politične parlamentarne stranke (Ljudmila Novak – NSi), v vladi pa imamo dve ministrici.
Je pa v evropskem parlamentu več žensk. Slovenija ima trenutno osem evropskih poslancev, od tega štiri poslanke. Sicer pa je v celotnem evropskem parlamentu 34,6 odstotka poslank. Prva preizkušnja glede (boljšega) pozicioniranja žensk na evropskem političnem parketu pa bo prav kmalu, konec maja, ko bodo potekale tretje slovenske volitve v evropski parlament (prva predsednica neposredno izvoljenega evropskega parlamenta je bila prav ženska, in sicer Francozinja Simone Veil med letoma 1979 in 1982), kmalu zatem pa jeseni še lokalne volitve.
S kvotami je zakonsko določeno, da na (evropskih) kandidatnih listah noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 40 odstotki, na državnozborskih pa s 35 odstotki. Kvote so sicer dobrodošla spodbuda, ki tudi daje določene rezultate, a to še vedno ni dovolj. Zlasti ne, če se kvote popolnijo na tak način, da se ženske kandidatke locirajo na območja, kjer nimajo možnosti za izvolitev. Tako je praksa, tudi slovenska, pogosto takšna, da so nosilci kandidatnih list večinoma moški. Sicer pa je Alenka Bratušek ena izmed treh predsednic vlad (poleg Slovenije še Danska in Norveška) v EU, kjer imajo vse države članice, razen Latvije, moške predsednike.
Švedi? Ah, kje, Slovenci!
Pogost argument, da se ženske ne odločajo za vodilne funkcije, je težavno usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. Pri tem se pogosto navaja, da slovenski moški premalo časa preživi s kuhalnico ali sesalnikom v roki, a tega ne odsevajo pred dnevi objavljene ugotovitve na portalu City A.M. z naslovom: Si želite moškega, ki opravlja gospodinjska dela? Pojdite v Slovenijo!
Po tej raziskavi, ki so jo opravili v 29 članicah OECD, moški najmanj časa za gospodinjstvo namenijo v Koreji in Turčiji (21 minut na dan), še manj pa v Indiji (19 minut na dan). A kot pišejo, je še upanje za ženske: na Švedskem moški v povprečju porabijo 79 minut na dan za gospodinjska dela, ženske pa 95 minut, v Sloveniji pa kar 114 minut. »Dame – leti v Ljubljano se začnejo pri 50 funtih ...« Tako hudomušno se konča zapis na portalu, a Sonja Šmuc iz Združenja Manager je do teh ugotovitev zadržana: »Moški, ki so prispevali k podatku, da so med vsemi državami OECD slovenski moški viceprvaki (pred njimi so le Norvežani) v delovnem času, ki ga namenijo za dom in družino, si za 8. marec zaslužijo velik šopek rož.«
Poudarja, da je seveda prav, da oba, moški in ženska, prispevata k družinskemu in gospodinjskemu življenju in trendi nakazujejo, da se z generacijami povečuje čas, ki ga moški posvečajo domu in družini, vendar je obremenitev žensk še vedno neprimerno večja, kar moškim omogoča, da se bolj posvečajo službi, karieri in prostočasnim aktivnostim, kot je šport. »Lepa statistika OECD za moške, je manj rožnata za Slovenke – te namreč v primerjavi s svojimi partnerji opravijo v povprečju za 2 uri več neplačanega družinskega dela na dan, kar se sešteje v 14 ur na teden oziroma 18 polnih delovnih tednov na leto,« še dodaja Šmuceva.
***
Kakšen je položaj žensk v sodobni družbi? Analizo smo vam pripravili v zbirni grafiki »Enakopravnost spolov«.
Ob 12:00 si na Delo.si lahko na temo položaja žensk preberete še pogovor z Melanie Larse, vodilno svetovalko v globalni družbi A. T. Kearney ter prispevek o ukrepih za odpravo neenakosti med spoloma.
