Premožnejši se selijo v hiše

Kupci v Ljubljani izbirajo boljše lokacije, tudi zato so cene tako poskočile.

Objavljeno
26. september 2016 21.21
Večstanovanjske hiše stanovanjskega sklada
Milka Bizovičar
Milka Bizovičar

Ljubljana – V drugem trimesečju letošnjega leta so se nova stanovanja minimalno pocenila, rabljena pa so se podražila, dražje kot v prvem četrtletju pa so kupci plačevali hiše, sploh rabljene, kažejo statistični podatki.

Podražile so se za 3,1 odstotka ter se s tem izenačile s povprečno ravnjo v letu 2014, prodanih pa je bilo toliko kot še nobeno četrtletje vse od leta 2003, ko je statistični urad začel spremljati ta podatek. Nove lastnike je med aprilom in junijem dobilo samo 29 novih družinskih hiš, njihova cena pa je bila v povprečju za 2,1 odstotka višja kot v začetku leta. Po rekordnem znižanju v tretjem četrtletju lani, za 14,2 odstotka, je bila to tretja zaporedna podražitev.

Od 246 prodanih novozgrajenih stanovanj – kar je daleč nad četrtletnim povprečjem iz obdobja 2013–15, ko je bilo prodanih v povprečju po 180 enot, v predkriznem obdobju pa po 364 – jih je bilo 29 odstotkov iz stečajnih postopkov, še 12 odstotkov pa iz prodaje republiškega stanovanjskega sklada. Povprečna cena je bila za 0,3 odstotka nižja kot v prvem trimesečju.

Rabljena stanovanja v Ljubljani – prodanih je bilo 521, kar je največ v zadnjih dveh letih –, so se podražila za 1,8 odstotka, s čemer se nadaljuje trend blage rasti od cenovnega dna ob koncu leta 2014. Cene so še vedno 13 odstotkov nižje od povprečja leta 2010. Zunaj glavnega mesta je bila rast cen rabljenih stanovanj v drugem četrtletju skoraj enaka kot v Ljubljani, 1,7-odstotna, sklenjenih pa je bilo 1321 kupoprodajnih pogodb.

Zoran Madon iz nepremičninske družbe Metropola je potrdil, da se povečuje zanimanje za hiše v Ljubljani. »Predvsem premožnejši, kaže, da zapuščajo stanovanja,« je ocenil, kupujejo pa predvsem na boljših lokacijah, kar pojasnjuje draženje te vrste nepremičnin. »Kupci iščejo predvsem lokacijo, tako da potem po potrebi prenavljajo ali pa hišo porušijo in zgradijo novo,« je dejal Madon in poudaril, da je povpraševanja v glavnem mestu kar precej, kar je posledica zadržanosti kupcev v zadnjih petih ali šestih letih, ko so čakali na znižanje cen. Tako ponudbe počasi zmanjkuje, »dobro je, da se prebuja nekaj starejših nasedlih projektov, iz katerih bodo nepremičnine na voljo predvidoma v letih 2017 in 2019«.

V Kranju in Mariboru manjka zemljišč

Thomas Krelj
iz kranjskega Fessta je dejal, da statistični podatki ne kažejo stanja v Kranju in okolici. Kupci, predvsem mlade družine, se zanimajo za manjše enodružinske hiše, s površino kakih 120–140 kvadratnih metrov, zgrajene po letu 1990, večjih in starejših, energetsko potratnih pa je na trgu čedalje več in cene prej stagnirajo. Novogradenj praktično ni. »Večji je pritisk na stanovanja z do tremi sobami, povpraševanje, tako kot po manjših hišah, je več od ponudbe, cene so na območju Kranja in okolice v zadnjem letu poskočile za 10–15 odstotkov,« je povzel Krelj ter pojasnil, da garsonjer sploh nimajo v ponudbi, enosobna prodajo v 14 dneh, če je cena prava.

Edini kompleks, ki je v Kranju na voljo kupcem, je projekt Jelen, kjer pa po sogovornikovi oceni lastniki zahtevajo preveč. »Enosobno stanovanje je prodajljivo za 70.000 ali 75.000 evrov, 90.000 je občutno preveč,« je dejal Krelj. V Kranju bi po njegovi oceni na leto potrebovali kakih 20 do 30 novih stanovanj, primernih zemljišč za gradnjo takšnih stavb pa ni. Investitorjem je na primer na voljo prostor za gradnjo 360 enot, ki pa bi jih prodajali verjetno vsaj pet let oziroma bi morali postaviti nižjo ceno, kar pa ne gre v njihove račune. Pričakujejo kakih 2000 evrov za kvadratni meter.

V Mariboru je zgodba z zemljišči podobna, je dejal Branko Potočnik, Insa nepremičnine: »Manjših in na dobrih lokacijah, ki bi kupce zanimale, ni, prav tako investitorji, ki so prestali krizo oziroma se pojavljajo zdaj, niso sposobni večjih gradenj oziroma nimajo možnosti nakupa posameznih delov zemljišč. Vsaj dve leti še ne pričakujem resnih dokončanih investicij,« čeprav povpraševanje je.

Cena? »Osnova je 100.000 evrov, glede na različne dejavnike potem odstopa navzgor ali navzdol.« Povpraševanje po hišah je večje, kot je bilo v preteklosti, prodaja niti ne, pravi Potočnik in dodaja, da so bolj dostopne, kot so bile v preteklosti, ponudbe je veliko – prodajajo starejši, ki ne zmorejo več plačevanja stroškov ali dediči.