Prenagli Štefanec znova tarča kritik

Komisija za preprečevanje korupcije je omadeževala enajst poslancev.
Objavljeno
12. junij 2018 07.00
Posodobljeno
11. junij 2018 20.53
Boris Štefanec, predsednik KPK, ni pojasnil, na kakšni pravni podlagi je ožigosal poslance. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Ljubljana – Komisija za preprečevanje korupcije je znova tarča kritik. Pretekli teden je namreč razkrila imena novoizvoljenih poslancev, pri katerih je ugotovila določene kršitve zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. »Sporno je, da ob tem ni predstavila, kaj točno so izpostavljeni zagrešili,« opozarjajo sogovorniki.

Boris Štefanec, predsednik KPK je pred volitvami opozoril, da je na volilnih listih nekaj kandidatov, zoper katere so vodili določene postopke: »Komisija meni, da taki kandidati na volilne liste na spadajo.«

Pretekli četrtek - torej po volitvah, je KPK razkrila imena po njenem mnenju spornih kandidatov. Na nacionalni televiziji je bilo izpostavljenih enajst novo izvoljenih poslancev, zoper katere je KPK zaključila postopke. Kaj točno so naredili narobe, Štefanec ni razkril: » … ne želim se javno opredeljevati, ker so nekatere zadeve tako ali drugače lahko obremenjene s podatki, ki so osebno varovani, zato o tem nočem govoriti javno in žigosati kogarkoli.«


Medijski linč


Nataša Pirc Musar, odvetnica in nekdanja informacijska pooblaščenka meni, da se je Štefanec v tem primeru prenaglil, česar ni storil prvič: »Spomnimo se samo razkritja avtorskih honorarjev.« Sogovornici se zdi skrajno neprimerno in nepošteno, da so bili izpostavljeni poslanci, pri čemer ni bilo povedano, kaj so zagrešili. »S takim ravnanjem se izvaja medijski linč,« je do Štefanečevega ravnanja ostra odvetnica.

image
Odvetnica Nataša Pirc Musar FOTO: Blaž Samec/Delo


Po njenih besedah ima »predsednik KPK izjemno plemenita poslanstva kot so krepitev vrednot in načel, a očitno ne dojema odgovornosti, ki ga prinašajo«. Opozorila je še, da je že sama omemba imena v povezavi s podatkom o prekršku lahko varovan osebni podatek.

Na komisiji so pojasnili, da so novinarjem posredovali le poimenski seznam, saj informacij o postopkih v danem časovnem okvirju niso mogli zagotoviti: »Sistem, ki ga ima komisija na voljo, ne omogoča dovolj hitre in enostavne obdelave podatkov za oblikovanje odgovora te vrste.« Pojasnila, na kateri pravni podlagi so razkrili imena, še čakamo.
 

Zaskrbljujoči rezultati


Alma Sedlar, ki je lani odstopila z mesta namestnice Štefaneca, ocenjuje, da je le ta s svojimi medijskimi nastopi pred volitvami in po volitvah poskušal predvsem preusmeriti pozornost z zaskrbljujočih rezultatov komisije: »O tem, kaj se je zgodilo s KPK pod njegovim vodstvom, ni vredno izgubljati besed. Najbolj zgovorno objektivno sliko predstavljajo podatki o upadu števila prijav.« V letu 2013, pred prihodom Štefaneca so prejeli 1931 prijav, lani samo še 725.

image
Alma Sedlar, predsednica Transparency International FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Kot Pirc Musarjeva je tudi Sedlarjeva kritična do javnega izpostavljanja imen brez pojasnil o tem, kaj so storili narobe in brez da bi jih razlikoval po teži kršitve: »To predvsem zbuja dvom v nepristanskost in verodostojnost predsednika komisije ter dodatno znižuje zaupanje v to nekoč ugledno institucijo.«
 

Očrnjeni poslanci


Stranka SDS je KPK že zaprosila za podatke o tem, kakšni postopki so se vodili zoper tri njihove poslance, podatke pridobiva tudi Desusov poslanec Branko Simonovič.

Za Danijela Krivica (SDS) so v Primorskih novicah napisali, da se je na črni listi znašel KPK znašel zaradi zadeve, ki je bila na sodišču pravnomočno zavržena: »Ne vem, zakaj so to uporabili v tem trenutku. Oziroma vem. Treba je ljudi očrniti, ko to komu paše,« je Krivec dejal za Primorske novice.

Matjaž Han (SD) je bil s strani KPK leta 2012, ko mu je predsedoval Goran Klemenčič, oglobljen, ker ni prijavil lobističnega stika (naključnega srečanja na hodniku s krajšim pogovorom s predstavnikova podjetja TEŠ 6 v letu 2012), medtem ko je bil na KPK leta 2014 pri novoizvoljeni poslanki Meiri Hot (SD) ter poslancu Soniboju Knežaku (SD) voden postopek, ker nista pravočasno odjavila premoženjskega stanja ob izteku njunega podžupanskega mandata kot to veleva zakona.

Poslanka Hotova tega ni storila zaradi zdravstvenih razlogov, kar je KPK-ju tudi pojasnila in dobila opomin, medtem ko je Knežak plačal globo. Slednji je ob opozorilu KPK premoženjsko stanje takoj tudi odjavil, poslanka Hotova pa je prijavo premoženjskega stanja opravila takoj ob nastopu vnovičnega podžupanskega mandata decembra 2014, še preden je KPK izdal opozorilo.

Robert Pavšič (LMŠ) kot registriran lobist ni posredoval poročila o svojem delu, Alenka Jeraj (SDS) pa po prenehanju funkcije  poslanke ni sporočila podatkov o premoženjskem stanju. Izrekli so ji opomin in morala je plačati sodno takso v višini 30 evrov.
 

Identičen primer, nasprotna praksa


Ob tem je povedna zgodba, da je KPK spomladi 2017 delno zavrnila prosilca, ki je  zaprosil za dokumente v vseh zadevah, ki se nanašajo na prekrškovne postopke zoper državne funkcionarje zaradi kršitve zakonske obveznosti poročanja o premoženjskem stanju. Imen kršiteljev mu tedaj niso izdali! Prosilec se je pritožil informacijski pooblaščenki, ta mu je ugodila, vendar je eden od tistih, ki bi ga podatki razkrili, vložil tožbo. Zadeva je še v sodnem teku.

Predsednik države Borut Pahor, ki je Štefaneca imenoval za prvega moža KPK, njegovega dela ne komentira. »Predsednik republike ne komentira delovanja samostojnih in neodvisnih institucij pravne države, saj bi to lahko bilo razumljeno kot vmešavanje v njihovo delo ali odločitve,« so sporočili iz predsednikovega urada.

Omadeževani poslanci
SDS: Danijel Krivec, Alenka Jeraj, Janez Janša
LMŠ: Robert Pavšič, Brane Golubović
SD: Meira Hot, Matjaž Han, Soniboj Knežak
SMC: Miro Cerar, Janja Sluga
Desus: Branko Simonovič