Prepoved obrednega klanja ni v neskladju z ustavo

Zakon o zaščiti živali posega v svobodo veroizpovedi, a je primeren, ker je zagotavljanje dobrobiti živali del morale.
Objavljeno
24. maj 2018 06.00
Posodobljeno
23. maj 2018 22.23
Glavni razlog za spremembo zakona leta 2013 je bila višja raven zaščite živali pred mučenjem in temu naklonjeno večinsko javno mnenje. FOTO: Uroš Hočevar
Ljubljana – Ustavno sodišče je zavrnilo Slovensko muslimansko skupnost (SMS), ki je kot sporno izpostavila ustavnost zakona o zaščiti živali v tistem delu, kjer praktično prepoveduje obredno klanje živali, brez predhodnega omamljanja.

Zakon o zaščiti živali v 25. členu, ki dovoljuje le zakol po postopkih, po katerih je žival usmrčena v trenutku oziroma z ustrezno predhodno omamo, ni v nasprotju z ustavo, je soglasno odločilo osem ustavnih sodnikov, šest med njimi s pritrdilnimi ločenimi mnenji.

Glede določbe, ki velja od leta 2013, da mora biti omamljanje živali izvedeno tudi pri obrednem klanju, je SMS, manjša od obeh muslimanskih organizacij pri nas, dala pobudo za oceno ustavnosti pred skoraj štirimi leti, z utemeljitvijo, ki jo je spisal doktor pravnih znanosti in izredni profesor Univerze na Primorskem Andraž Teršek. Po njihovem mnenju pomeni 25. člen zakona neposreden in protiustaven poseg v ustavne svoboščine slovenskih muslimanov kot verske manjšine. Prav tako je kot posameznik, vernik, pobudo vložil Edin Kumalić iz Ljubljane, ki je generalni sekretar SMS. Pred kratkim je za Delo povedal, da doživljajo prepoved kot kršenje najpomembnejše svoboščine in stopnjevanje političnega pritiska na versko manjšino.

Islamska skupnost v Sloveniji s pobudo ni bila seznanjena.
 

Oteženo ohranjanje islamskih vrednot

Islamska skupnost v Sloveniji s pobudo ni bila seznanjena.

Osrednje vprašanje zadeve je bilo, ali je izpodbijana določba v neskladju s svobodo veroizpovedi, kar je zatrjevala verska skupnost, katere namen je ohranjanje islamskih vrednot. Obredni zakol doživljajo kot sestavni element svoje veroizpovedi. Po njihovem prepričanju zapoved obveznega predhodnega omamljanja klavnih živali muslimanom preprečuje vsakodnevno preskrbo in uživanje mesa halal, kakor tudi preskrbo s mesom halal ob priložnosti verskega praznika kurban bajram. Sestavni del praznika je obredni zakol žrtvene živali (kamela, krava, ovca ali koza) brez omamljenja, nato se tretjina mesa razdeli revnim, tretjina sorodnikom, sosedom in prijateljem, tretjino pa lahko zase zadrži gospodinjstvo, ki je izvršilo oziroma dalo izvršiti žrtvovanje živali. Pobudnika sta izrazila tudi pomisleke o sledljivosti in primernosti versko ustreznih mesnih izdelkov, ki so v trgovinah na voljo slovenskim muslimanom. Mnogi med njimi pa se morajo ob kurban bajramu odpraviti na Hrvaško, da v tamkajšnji klavnici lahko prevzamejo meso halal. Dva od sedmih certifikatov halal v Sloveniji sta po njihovem mnenju sporna.



Vlada se je po drugi strani zagovarjala, da je bil glavni razlog za spremembo zakona leta 2013 višja raven zaščite živali pred mučenjem in temu naklonjeno večinsko javno mnenje, kot ne nepomemben argument pa dodala še, da je v trinajstih letih veljavnosti stare določbe veterinarska uprava prejela le eno vlogo za odobritev obrednega zakola brez omamljanja.
 

Poseg v versko svobodo, a dopusten


Ustavno sodišče je presodilo, da sporni člen posega v svobodo veroizpovedi pripadnikov islamske vere. Redno prehranjevanje z mesom obredno zaklani živali ter uživanje in daritev mesa ob kurban bajramu je izpolnjevanje pomembnih verskih dolžnosti, razumno povezanih z bistvom verskega prepričanja. Ker izpodbijana določba otežuje dostop do njega, torej otežuje izpolnjevanje ključnih verskih dolžnosti.

Pri presoji omejitev pravice do svobode vere pa je treba upoštevati cilje, zaradi katerih je poseg dopusten, so zapisali.

Cilj zakona o zaščiti živali je, kot so navedli v odločbi, zagotavljanje dobrobiti živali, torej varstvo pred mučenjem, ki ga izrecno zahteva 72. člen ustave. »Opredelitev ustavno zapovedanega varstva živali pred mučenjem zajema tudi prizadevanja zakonodajalca, da prepreči, ublaži ali omili telesno neprijetne občutke bolečine, stresa in strahu, ki jih živalim povzroča človek. Cilj zapovedi predhodnega omamljanja živali pred zakolom, to je zagotavljanja dobrobiti živali, je del morale kot skupka pravil, ki vrednotijo in usmerjajo ravnanje ljudi na podlagi pojmovanj dobrega in slabega,« piše v odločbi ustavnega sodišča. Glede na 9. člen evropske konvencije o človekovih pravicah je morala dopusten razlog za poseg v versko svobodo.

Obredni zakol je mogoče naročiti v tujini
Po mnenju ustavnega sodišča je presojani poseg primeren in nujen, saj ne obstaja milejše sredstvo za doseganje tega cilja, ki bi manj posegalo v versko svobodo. Ustavnopravna teža koristi od 25. člena zakona o zaščiti živali je velika, po drugi strani pa so posledice na versko svobodo omejene – zaradi verske nevtralnosti izpodbijane določbe in zato, ker je dostop do mesa halal le otežen, ne pa onemogočen. Odločitev zakonodajalca je temeljila na strokovnih podlagah, ne na politični presoji. Obredni zakol je mogoče naročiti v tujini. Omejitve obrednega zakola poznajo Poljska, Švedska, Danska, Finska, Luksemburg in Islandija, v večini evropskih držav z močno muslimansko skupnostjo pa je dovoljen.