Tiskane izdaje
Nova Gorica − Od 81 mejnih objektov v Sloveniji jih je v lasti države v tem trenutku še 69, saj jih je ta prodala zgolj pet, sedem pa brezplačno prenesla na občine. Po vstopu Hrvaške v schengen bo njihovo število sicer naraslo za dodatnih 49. Nekateri so prepričani, da naša država s tovrstnimi nepremičninami ne zmore racionalno in gospodarno ravnati ter da težave z lastništvom zemljišč ne morejo ostati edini izgovor za neaktivnost.
Na to je pred kratkim opozoril tudi poslanec SD Matjaž Nemec, ki je prepričan, da bi bilo osem let po vstopu Slovenije v schengen pričakovati, da se bo država vsaj v obdobju petih let sposobna prilagoditi na delujoči režim, in to ne samo z varnostnega in organizacijskega vidika, temveč tudi z vidika rekonstrukcije in upravljanja obmejnih objektov.
»Poglejte čez državne meje«
»Žal smo tudi zdaj priča nejasnostim in pomanjkanju celostnega načrta države, kaj storiti s številnimi obmejnimi objekti ter nasploh ureditvijo prostora ob njih. Krivično bi bilo reči, da država ni naredila nič, vsekakor pa premalo in prepočasi,« je v pismu ministru za javno upravo Borisu Koprivnikarju med drugim zapisal Nemec, ki hkrati meni, da bi bil pogled čez državne meje zelo dobrodošel za katerega izmed pristojnih. Tam je namreč mogoče videti podjetniške, nemalokrat zelo inovativne ideje, kaj postoriti z obmejnimi objekti, medtem ko je v Sloveniji slika klavrna.
Da ima država ponekod še probleme glede lastništva zemljišč, po Nemčevem mnenju ne more ostati edini izgovor za nemoč in neaktivnost ministrstva. »Najbrž se te nevšečnosti ne dotikajo vseh objektov, za katere občine prosijo za prenos državnega lastništva na lokalne skupnosti, ki imajo načrte in vizijo,« zatrjuje poslanec. Prvi vtis obiskovalcev naše države ob pogledu na razpadajoče objekte je tako po njegovem mnenju še najbolj podoben sceni kakšnega nizkoproračunskega filma o zapuščenem območju bivše meje med blokoma hladne vojne.
Problematike se zavedajo
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar odgovarja, da se problematike dobro zavedajo, a da njihovo ministrstvo ni edini upravljavec mejnih prehodov, zato problematiko rešujejo skupaj z drugimi upravljavci in lastniki. Poleg ministrstva za javno upravo namreč posamezne mejne prehode upravljata še ministrstvo za notranje zadeve in Direkcija RS za ceste.
»Ministrstvo za javno upravo kot eden upravljavcev mejnih prehodov nerešena lastninsko-pravna razmerja iz časa gradnje posameznih prehodov rešuje v okviru veljavnih predpisov in zagotovljenih finančnih sredstev. To pomeni, da prek državnega pravobranilstva sodeluje v postopkih razlastitve in v primeru pripravljenosti posameznih lastnikov sklepa pogodbe, s katerimi ureja lastninsko-pravna razmerja, ki so ponekod nerešena že desetletja. Mejni prehodi, ki imajo razrešeno lastniško problematiko in ne spadajomed strateške mejne prehode, so namenjeni prodaji ali oddaji v najem. Velikega povpraševanja po teh objektih ni,« poudarja Koprivnikar.
V preteklosti so nekatere mejne prehode, za katere je bil izražen interes lokalne skupnosti, že brezplačno prenesli na občine. Gre za mejne prehode Šempeter, Pristava, Erjavčeva, Solkan, Cankova, Gerlinci in Korovci. Kar trije od sedmih mejnih prehodov, ki jih je država brezplačno prenesla na občine, so doma v novogoriški. Ta ima z njimi precej načrtov, ki pa še čakajo na uresničitev.
Veliki načrti Nove Gorice
Kot pojasnjuje Mirka Križnič, višja svetovalka za stike z javnostjo novogoriške občine, so objekt na Pristavi dali v upravljanje Goriškemu muzeju. »Trenutno je v pripravi pogodba o upravljanju. Cilj prenosa v upravljanje je vzpostavitev muzeja tihotapstva na Pristavi, ki bo skupaj z muzejem v vojaškem stražarskem stolpu v Vrtojbi, muzejsko zbirko o državni meji na kolodvoru v Novi Gorici ter muzejem v Mirnu vzpostavil možnosti za celovito izvajanje projekta zgodovinske učne poti ob zahodni državni meji. Sredstva so zagotovljena iz presežka zadnjih let v Goriškem muzeju.«
Za objekt v Solkanu so že izbrali izvajalca, se je pa po njenih besedah zamaknil začetek izvajanja dela programa. »Za zdaj se ne bo izvajala ponudba v okviru gostinske dejavnosti, ker bi bilo treba pridobiti gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti objekta. Se pa lahko začne prodaja izdelkov,« pravi Križničeva.
Znana je tudi že usoda nekdanje carinarnice na Erjavčevi ulici, ki je bila v nedavni nesreči zelo poškodovana, zato so se morali na občini odločiti, ali je objekt v takšnem stanju sploh smiselno obnoviti ali ga je bolje porušiti. »V mestni upravi načrtujemo obnovo objekta,« je povedala Križničeva. Kot je znano, so omenjeni objekt na občini že pred časom namenili kulturnim vsebinam. Pobudniki vsebinske in programske revitalizacije carinarnice so bili Zavod Kinoatelje Šmihel, KUD KREA Nova Gorica, Društvo humanistov Goriške in Društvo primorskih arhitektov. S skupnimi projekti v čezmejnem prostoru nameravajo sodelovati oziroma pomagati pri organizaciji dogodkov ali akcij, ki bi jih izvedla posamezna društva.
