Tiskane izdaje
Energetskemu lobistu Petru Kotarju, ki skupaj s sinom Boštjanom lastniško obvladuje trboveljsko STTIM z okrog 70 delavci, je zmanjkalo niti. Včeraj je sodišču predlagal poenostavljeno prisilno poravnavo s 25-odstotnim poplačilom navadnih terjatev. Po neuspešnih poskusih sanacije in večmesečni agoniji s plačami in regresi zasavski imperij zdaj prepušča na (ne)milost upnikom, ki jim dolguje 4,4 milijona.
Upniki se bodo morali v naslednjih štirih mesecih šele izreči za ali proti poenostavljeni prisilki, ki velja za enega novejših, predvsem pa enostavnejših in cenejših institutov reševanja manjših družb iz finančnih zagat. Prvi na seznamu 280 upnikov STTIM je znani slovenski dobrotnik in zbiralec umetnin iz Zasavja, tudi eden akterjev iz zgodbe o balkanskem bojevniku, Gabrijel Brezovar.
To pomeni, da Kotarjeva STTIM najvišjo nezavarovano terjatev v višini 808.000 evrov dolguje Brezovarjevemu Betonu MTO. Svojčas sta si Beton MTO in Sol Intercontinental, Kotarjevo ljubljansko podjetje, v čigar lasti je STTIM, delila lastništvo tudi v zagorskem Tevelu. Zato, menijo poznavalci, bi bilo zanimivo vedeti, kakšen pravni posel sta za 808 tisočakov sklenila MTO in STTIM. Gabrijel Brezovar za Delo zanika, da bi Kotarju ta znesek posodil: "Gre za poslovno odločitev. Z njim sem jamčil za odkup terjatev do Kotarjevega podjetja." Katerega, ni želel povedati, češ da gre za poslovno skrivnost. Brezovar se še ni odločil, ali se bo kot upnik strinjal z načrtom finančnega prestruktutiranja, kot ga je sodišču predlagala diretkorica STTIM, Kotarjeva partnerica Barbara Kranjec.
Brezovar Kotarjevih poslovnih odločitev sicer ne pozna, pravi, a nekaj želez naj bi imel v ognju na nemškem in bližnjevzhodnem trgu, kjer je iskal posel za STTIM na področju transportnih trakov; v Indiji in Bangladešu pa se je nadejal poslov pri gradnji termoenergetskihi objektov. "A se mu je vse zalomilo," še pravi Brezovar, ki verjame, da so medijski napadi na Petra Kotarja v zadnjih letih krivi, da težko dobi posel ali celo bančni kredit.
Delavci STTIM, ki tvorijo velik del seznama upnikov, se bojijo, da agonije podjetja do konca leta, do odločitve o prisilki, še ni konec. "Lastnik si je s tem manevrom kupil pol leta časa in se zavaroval proti izvršbam, ki v času postopka niso možne," pravi eden od bivših delavcev. Nad prisilko ni šokiran, saj se je v podjetju "kuhalo" že od februarja, zavrelo pa pred tedni, ko so delavci po naključju odkrili, da jim je vodstvo prispevke zadnjič poravnalo februarja, pa še to za december 2014.
S seznama upnikov je razvidno, da ima STTIM 150 tisočakov obveznosti za davke in prispevke iz plač in nadomestil, da Kotarjevemu Solu Intercontinentalu, od katerega ima v najemu proizvodni objekt in stroje, dolguje 272 tisočakov in iz zgodbe s Teš razvpitemu CEE še 7700 evrov ... Fursovih zavarovanih terjatev je za dobrih 88 tisoč evrov, prednostnih terjatev delavcev iz naslova plač in nadomestil plač za zadnje tri mesece, odpravnin, odškodnin, prispevkov in davkov pa je za 366 tisočakov.
STTIM sicer nima blokiranega računa. Sodeč po bilanci stanja pa na zadnji dan junija premore za milijon in 172 tisoč evrov opredmetenih osnovnih sredstev: zgradbe in zemljišča, kot rečeno, niso last STTIM, milijonska opredmetena sredstva sestavljajo proizvodne naprave in stroji v vrednosti 172 tisočakov in na milijon ocenjene umetniške slike ter skulpture. Teh STTIM ni kupovala, temveč so bile "dane kot vložek v kapital STTIM in so ovrednotene po ocenjeni vrednosti".
Ob polletju je imela STTIM 1,2 milijona čiste izgube, za 286 tisočakov kratkoročnih poslovnih terjatev, na računu pa 1123 evrov gotovine.
