Tiskane izdaje
Ljubljana – Prejšnji teden smo poročali o dveh nadzorih v Psihiatrični kliniki Ljubljana: nad zdravljenjem gradbenega barona Ivana Zidarja in nad delom nevrologa dr. Gorazda B. Stokina, ki je v raziskavo brez vseh soglasij vključil 54 dementnih bolnikov. Zakonsko in etično nevzdržno postopanje z bolniki je ugotovil notranji nadzor, ki ga je odredil direktor Psihiatrične klinike prof. dr. Bojan Zalar.
Prejšnje dni, ko je Delo kot prvi medij javnosti razkrilo strašljivo dejstvo, da je eden izmed zdravnikov v Sloveniji zlorabil nemoč bolnikov, hospitaliziranih v psihiatrični kliniki, so nas bralci spraševali, kako je možno, da ni tega ugotovil nihče takrat, ko se je to dogajalo.
Dr. Gorazd B. Stokin namreč od avgusta lani ni več zaposlen v psihiatrični kliniki. Delovno razmerje je prekinil sporazumno, ko je s septembrom prevzel vodenje mednarodnega medicinskega raziskovalnega centra v Brnu na Češkem. Sporne punkcije bolnikov je torej opravil pred lanskim septembrom, notranji nadzor pa je bil uveden novembra in končan decembra.
»Čudežni zdravnik«
Direktor klinike prof. dr. Bojan Zalar je v daljšem pogovoru za Delo povedal, da je vsak raziskovalec polno odgovoren za svojo raziskavo, saj se računa na njegovo etičnost in usposobljenost za raziskovanje, in da upošteva zakone s tega področja. Raziskave namreč ne more pridobiti »vsakdo«.
»Docenta dr. Gorazda B. Stokina smo zaposlili leta 2010, ko je naredil specialistični izpit iz nevrologije. Do takrat je imel objavljena dva sestavka v uglednih znanstvenih revijah, imel je impozantna priporočila, zdelo se je, da je 'čudežni' zdravnik. Leta 2012 je kot tak dobil del mednarodne raziskave DEMTEST o hitropotekajočih demencah v Sloveniji. Kot izvajalec, torej kot ustanova, ki mu bo raziskavo omogočila, je Psihiatrična klinika podpisala pogodbo s slovensko Agencijo za raziskovanje in razvoj, ta pa z evropsko skupino JPND. V imenu klinike sem podpisal jaz kot direktor. Dr. Stokin je v poročilu o raziskavi po prvem letu zapisal, da poteka brez težav, tako se mi ni zdelo potrebno biti posebej pozoren. Ko pa je hotel raziskavo prenesti iz klinike in v drugo državo, je bila moja dolžnost, da preverim, v kakšni fazi je raziskava. Imenoval sem tričlansko komisijo, ki je opravila notranji nadzor in ugotovila, da je ravnal neetično in proti zakonu,« je dejal direktor klinike dr. Zalar. Takoj je obvestil strokovni svet klinike, ministrstvo za izobraževanje in Agencijo za raziskovanje in razvoj. »Klinika je pripravljena raziskavo nadaljevati in jo korektno končati. Zdaj pričakujem odločitev pristojnih organov.«
»Stvari so nekako zašle«
Sogovornik je poudaril, da je v psihiatrični kliniki 570 zaposlenih, pred nekaj leti jih je bilo 670: »Nemogoče je pričakovati, da bi lahko nadzirali delo vsakogar. Toda vedno, ko se pokažejo znaki, da gre kaj narobe, ali to vsaj zaslutimo, uvedem nadzor. Nadzori služijo za to, da napake najdemo, se z njimi soočimo, jih priznamo in jih nato odpravimo, uvedemo sistemske rešitve, stvari izboljšamo. Ne samo v psihiatrični kliniki, v celotni družbi potrebujemo več reda. Stvari so nekako zašle.«
»Povprečno dojemanje psihiatričnih bolnišnic je še vedno, da so to 'norišnice', ki delujejo misteriozno, ljudem jemljejo svobodo, jih zapirajo, izvajajo nasilno farmakologijo, da smo proti skupnostni psihiatriji. A v psihiatrični kliniki, ki je edina izobraževalna institucija za psihiatrijo v Sloveniji, se trudimo na profesionalno in prijazno obravnavati bolnike. Ko sem postal direktor, sem zahteval od sester – morda celo preveč –, da morajo biti vedno prijazne z bolniki in svojci. Že nekaj let dajemo naključno izbranim 500 bolnikov na leto vprašalnik o zadovoljstvu z obravnavo in bolniki so iz leta v leto bolj zadovoljni.«
Dr. Bojan Zalar meni, da se je število konfliktov nasploh, tudi med osebjem, zmanjšalo: »Včasih je bil velik prepad med psihoterapevti in farmakoterapevti, zdaj smo nekako združili sinergije obeh v skupnem zdravljenju. Vedno je problem tudi diagnostika, ki terja enajstkrat več denarja kot zdravljenje. Pomembno je, da se postavi diagnoza čim hitreje na podlagi merskih metod, testov, vprašalnikov. Tudi zdravila so zdaj boljša kot nekoč, brez tako velikih stranskih učinkov. Nasploh si prizadevamo, da ne bi bilo več tolikšne stigme o psihiatričnih bolnikih in psihiatrični kliniki. Toda vsega se ne da postoriti čez noč, tudi zato, ker se moramo kar naprej ukvarjati z nepotrebnimi zadevami.«
12 anonimk in 15 nadzorov
Direktor psihiatrične klinike je tudi povedal, da ko je bil leto dni vršilec dolžnosti, so dobili kar 12 anonimk in 15 inšpekcijskih nadzorov.
»Ukvarjali smo se z anonimkami, namesto da bi se ukvarjali s pomembnimi razvojnimi vprašanji. Sem za kritiko, pripravljen sem popraviti napake, a kadar nekdo očita brez podlage, bi moral za to nositi odgovornost, plačati postopke. Poglejte, anonimke so nasploh izgubile funkcijo v naši družbi. Pred 15 leti je bilo od desetih anonimno prijavljenih spolnih zlorab mladoletnih povprečno sedem resničnih. Nisem prepričan, da je danes od desetih ena resnična. Zdaj prijavljajo spolne zlorabe zaradi manipulacije: za nekoga, ki vstopi v sodne postopke, rečejo odvetniki, češ da je spolno zlorabil otroka in uvedejo se postopki, ki za otroka niso dobri,« pravi dr. Zalar, ki je tudi sodni izvedenec in dobro pozna področje.
Psihiatrična klinika je pod njegovim vodstvom finančno pozitivna, čeprav ima osem odstotkov več bolnikov, a 15 odstotkov manj denarja kot pred krizo. To je dosegel tudi tako, da ima 15 odstotkov manj zaposlenih kot pred nekaj leti.
Ali ni to slabo za bolnike?
»Ne, pri bolnikih se zmanjšanje števila zaposlenih ne pozna,« pravi. Racionaliziral je predvsem kuhinjo in s tem prihranil 200.000 evrov na leto, nekaj manj je zaposlenih diplomiranih medicinskih sester, nekaj manj v administraciji, predvsem pa v tehničnih službah. Zdravnikov manjka, a na to ne morejo vplivati: »Ministrstvo zahteva, da vsako zaposlitev načrtujemo, a to ne gre. Kako naj načrtujem nepričakovano smrt zdravnika? Nepričakovan odhod v drugo službo? Prav tako s strokovno direktorico – oba sva profesorja na medicinski fakulteti – delava s študenti, srečujeva takšne, ki jih psihiatrija zanima, ki so dobri in bi jih rada povabila, a nimava vpliva, ker odloča zdravniška zbornica. Dobimo, kar dobimo. O vseh zaposlitvah odločata ministrstvo in nadzorni svet zavoda, jaz pa sem kot direktor za vse odgovoren. Direktorska funkcija v javnem zavodu je izrazito nehvaležna.«
»Imamo polno idej«
»Strokovno gledano imamo v psihiatrični kliniki polno idej, zamisli za izboljšave, za nadaljnji razvoj. Toda javni zavod ne more nič narediti sam in ne na hitro. Najprej mora odločiti zdravstveni svet, potem minister, potem zdravstvena blagajna. Vse to gre zelo počasi in sploh ne moremo vedeti, ali bo predlog šel skozi vsa sita. Zdaj Slovenija nima ministra za zdravje, čas mineva, nič se ne premakne. Psihiatrija pa bi morala naprej. Preveč neumnosti je okoli nas, pa ne tukaj, na psihiatriji, pač pa zunaj,« ugotavlja prof. dr. Bojan Zalar.
