Tiskane izdaje
Ptuj - Ducatu državnih domov za upokojence je lani na računih ostalo 5,5 milijona evrov in tudi večina od preostalih 42 »državnih« domov iz javne mreže je leto končala s presežki prihodkov nad odhodki. Izgubo so imeli le trije domovi, skupaj za 184.858 evrov. Toda javni zavodi sploh niso namenjeni ustvarjanju »dobičkov«, namesto teh bi morali znižati cene preskrbnih dni, nad katerimi se mnogi pritožujejo, da so previsoke.
Zaradi visokih presežkov in nekaterih pomanjkljivosti, ki so jih odkrile inšpekcije, je ministrica za socialne zadeve Anja Kopač Mrak decembra lani v ptujskem domu upokojencev odstavila dolgoletno direktorico Kristino Dokl. Dom upokojencev Ptuj (DUP) je imel takrat na zakladniškem računu privarčevanih 9,5 milijona evrov, lansko poslovno leto pa je končal s še skoraj dvema milijonoma dodatnega presežka.
Pri pregledu lanskega poslovanja domov starejših smo ugotovili, da ptujski dom pri ustvarjanju dobička še zdaleč ni edini. Ker ministrstvo zaradi presežka prihodkov nad odhodki ni odstavilo nobenega drugega direktorja doma, se zdi, da »dobičke« celo dovoljuje. Prihranki ali presežki iz poslovanja domov upokojencev so namreč last države, tako kot domovi.
Presežki dvanajst najbolj »podjetnih« domov so se lani zvišali na 5.517.926 evrov. Največ denarja domovi dobijo od oskrbovancev, kar pomeni, da je tudi v presežkih največji delež njihov. Drugi viri financiranja so zdravstvena blagajna (ZZZS) in občinski proračuni, ki plačujejo za občane brez premoženja ali prihodkov. Skoraj zanemarljive deleže pa nekateri domovi ustvarijo s svojimi tržnimi dejavnostmi.
Slab pravilnik ali napačne cene?
Skupnost socialnih zavodov je sporočila, da si prizadevajo, da bi iz blagajne ZZZS dobili več sredstev za zdravstveno oskrbo v domovih upokojencev. Zdaj plačila ZZZS v prihodkih domov prispevajo 30 odstotkov. Za določanje cen varovancev ima ministrstvo pravilnik z metodologijo določanja cen oskrbnih dni in vsakemu domu skladno z njim odobri ceno. Ker denar domovom ostaja, je torej nekaj narobe ali s pravilnikom in cenami ali pa z izdatki javnih zavodov. To je jasno že vsaj od leta 2008, ko so se v nekaterih domovih začeli nabirati presežki, vendar pristojno ministrstvo anomalije do zdaj ni odpravilo. Ministrica Anja Kopač Mrak je napovedala, da bo pravilnik spremenjen, ni pa znala povedati, ali pravilnik že zdaj dopušča znižanje cene.
Preveč zaračunana oskrba koristi državi
Domovi za upokojence že vrsto let poslujejo s presežki prihodkov. »Skladno z zakonodajo se morajo presežki uporabiti za izvajanje institucionalnega varstva, za osnovno dejavnost,« pravijo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Tako je Dom upokojencev Ptuj, ki je imel zadnja leta največje presežke dohodkov med vsemi slovenskimi domovi, sam brez državne soudeležbe zgradil nove domove v Juršincih, Kidričevem in Kopru. S tem državi ni povečal le nepremičninskega fonda, ampak je zagotovil tudi dodatne zmogljivosti v javni mreži domov za 275 novih mest, ustvaril pa je tudi precej novih delovnih mest.
Direktorica celjskega Doma ob Savinji Bojana Mazil Šolinc je povedala, da so zadnjih 13 let svoj dom skrbno obnavljali, sodelovali s presežki pri gradnji varovanih stanovanj, uredili dnevni center in posodobili razmere za bivanje varovancev.
»Nove domove, ki jih je gradil DUP, smo v resnici gradili varovanci ptujskega doma in tisti, ki smo zanje plačevali«, opozarja Ptujčan Miro Vamberger, ki je prepričan, da bi ti morali biti zaradi tega v ustreznem deležu delničarji novih domov. Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak takšnemu razmišljanju oporeka: »Kdo pa je dal osnovni kapital, da je vse to nastalo? Jasno je, da ti domovi ne morejo biti zasebni.«
Oskrbnina bi bila na mesec lahko cenejša za 45 evrov
Vendar je kljub temu dejstvo, da so prav varovanci s plačili oskrbnin prispevali približno dve tretjini presežkov, ki jih imajo domovi in ki jih ti namenjajo tudi za gradnjo novih namestitveno-oskrbovalnih zmogljivosti. Glede na presežke in število v javne domove vključenih varovancev, 12.000, smo izračunali, da bi bil ob predpostavki, da domovi kot javni zavodi ne bi ustvarjali dobička, oskrbovalni dan za vsakega varovanca lahko v povprečju cenejši za približno poldrugi evro. Na mesečni ravni bi to pomenilo 45 evrov in na letni približno 550 evrov prihranka. V povprečju je bilo treba lani za oskrbovalni dan v domovih za starejše iz javne mreže skupaj z vsemi dodatki plačati 44,47 evra.
Po preračunavanjih javno objavljenih letnih poročil na Ajpesu so za leto 2013 največje presežke pri vsakem varovancu pobirali v Domu Hmelina v Radljah ob Dravi (sedem evrov), Domu svetega Martina v Srednji vasi v Bohinju (5,20 evra), Domu upokojencev Ptuj (4,60 evra), Domu starejših občanov Grosuplje (4,20 evra) in Contraco-Špesovem domu Vojnik (3,90 evra). Vendar so prva dva in zadnji zasebni domovi s koncesijo, ki v nasprotju z javnimi zavodi lahko ustvarjajo dobiček.
Presežki so odvisni od cene oskrbnega dne, ki jo za vsak dom posebej potrdi ministrstvo. Oskrba je kot storitev razdeljena v štiri tarife, poleg katerih domovi zaračunavajo še dodatke za posebne razmere in posebne storitve. Zanimivo je, da je imel lani najnižjo ceno tako za najbolj osnovno kot tudi za najvišjo raven oskrbe ptujski dom upokojencev, čeprav je med vsemi domovi ustvaril daleč največ presežka prihodkov nad odhodki – skoraj dva milijona evrov. Za najcenejšo oskrbo – postelja v dvoposteljni sobi, ki nima lastne kopalnice in sanitarij, oskrbovanec pa sam skrbi za vse svoje življenjske funkcije – je bilo treba odšteti 15,88 evra na dan (476,40 evra za ves mesec), za najdražjo 26,74 (802,20 evra na mesec). Sledili so mu Kranj (17,40–29,21), Grosuplje (17,45–28,89 evra), Kamnik (17,48–28,29) in Prevalje (17,77–28,19). Zasebni dom s koncesijo Hmelina je imel, denimo, precej višje cene osnovne in socialne oskrbe (21,25–34,48), kar velja tudi za večino od drugih 32 zasebnih koncesionarjev. Podatki niso brezpogojno in absolutno primerljivi, ker gre za različne velikosti domov, različno opremljenost in standard.
Zaposleni najmanj
Med 12 domovi, ki jim je konec lanskega leta ostalo več kot 200.000 evrov presežkov, so bili največ »vredni« zaposleni v Domu Grmovje Žalec, kjer je posameznik stal 21.716 evrov v vsem letu, v posebnem socialnem zavodu Domu upokojencev in oskrbovancev Impoljca v Sevnici so za zaposlenega namenili 20.187, v Domu starejših občanov Kamnik 19.806 evrov, Domu starejših občanov Ljubljana Bežigrad (19.191), Domu Danice Vogrinec Maribor 19.094, najmanj pa v rekorderju po dobičku: Domu upokojencev Ptuj – 16.612 evrov.
