Tiskane izdaje
Ljubljana – Zgolj na račun presežnih in nezasedenih poslovnih nepremičnin država izgubi 7,6 milijona evrov na leto, kaže revizija računskega sodišča. Država ima v lasti 2515 stanovanj, od tega je 381 nezasedenih, le v polovici zasedenih stanovanj pa stanujejo zaposleni na ministrstvih in v državnih organih, ki so lastniki teh stanovanj.
Ocena računskega sodišča, ki ga vodi Tomaž Vesel, je jasna: vlada in ministrstva so pri gospodarjenju s svojimi nepremičninami neučinkoviti. Z bolj učinkovitim ravnanjem oziroma z upoštevanjem lastne strategije in normativov o velikosti poslovnih prostorov na delovno mesto bi vsako leto lahko prihranili najmanj 7,6 milijona evrov iz državnega proračuna, opozarjajo revizorji.
Glede strategije ravnanja z nepremičnim premoženjem, ki je bila sprejeta leta 2009, revizija ugotavlja, da nima določenega obdobja, za katero naj bi veljala. Zato ni mogoče spremljati uresničevanja ciljev iz strategije oziroma na podlagi strategije ni mogoče določiti rokov za doseganje posebnih in izvedbenih ciljev. Cilji se pretežno nanašajo na določanje načina delovanja pri ravnanju z nepremičninami, manjkajo pa cilji, ki bi izražali pričakovane dolgoročne učinke oziroma prihodnje stanje na tem področju.
Pisarne naših uradnikov dvakrat večje od britanskih
Pri preverjanju učinkovitosti ravnanja z nepremičninami je računsko sodišče posebno pozornost namenilo primerjalni analizi površine poslovnih prostorov na delovno mesto kot kazalniku učinkovitosti.
Ministrstva imajo za vsako načrtovano delovno mesto povprečno v uporabi 29 kvadratnih metrov, za zasedeno delovno mesto skupaj s projektnimi zaposlitvami pa je zasedenih v povprečju 27 kvadratnih metrov poslovnih prostorov. To je sedem kvadratnih metrov (32 odstotkov) oziroma pet kvadratnih metrov (23 odstotkov) več od površine, ki je za delovno mesto predvidena v veljavnih vladnih normativih.
Za primerjavo: veljavni normativ za povprečno delovno mesto v Združenih državah Amerike je 18 kvadratnih metrov, za delovno mesto v Veliki Britaniji pa 13 kvadratnih metrov. »Da nam ne bi kdo očital, da ne pometemo pred svojim pragom, smo izračunali, koliko prostora imamo pri nas. Na voljo imamo 18 kvadratnih metrov na zaposlenega in niti približno nimamo nikakršne gneče,« nam je povedal predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.
Nezasedeni prostori
V lasti države je tudi najmanj 63.094 kvadratnih metrov poslovnih prostorov, ki jih ne uporablja nihče. Zaradi teh nepremičnin nastajajo stroški vzdrževanja, hkrati jim pada vrednost. Samo zaradi zmanjševanja vrednosti je vsako leto več kot 1,8 milijona evrov stroškov. Skupaj ima torej država vsako leto najmanj 7.621.271 evrov stroškov zaradi presežnih poslovnih prostorov, kar pomeni, da bi državni proračun vsako leto lahko toliko prihranil.
Kaj storiti z upravnimi enotami in karavlami?
Na vprašanje, kje so našli največ presežnih poslovnih nepremičnin, je Vesel odgovoril, da na upravnih enotah, ki so posejane po vsej državi in so pogosto nameščene v najetih prostorih, ki niso bili izvirno namenjeni potrebam dela upravnih enot. Tudi ministrstvo za javno upravo in ministrstvo za infrastrukturo, ki sta v novih stavbah, imata veliko presežnih površin. Vojska ima velike nezasedene površine v opuščenih karavlah in stražnicah, policija pa na nekdanjih mejnih prehodih. »Če k temu prištejemo še prazna nadstropja v vojaških objektih, kamor objektivno ne moremo kogarkoli vseliti, je dejstvo, da brez državne strategije, kako ravnati s temi strateškimi objekti in objekti ob meji, vojska in policija nista sami krivi, da so ti prostori nezasedeni,« pravi Vesel. Nezasedene karavle in mejni prehodi so skupaj veliki 39.000 kvadratnih metrov, skupni prihodek vseh teh površin pa znaša deset tisoč evrov na leto, ugotavlja Vesel.
Kadrovska stanovanja ne služijo več svojemu namenu
Ministrstvo za obrambo, ministrstvo za notranje zadeve in Stanovanjska komisija vlade RS so leta 2015 upravljali skupaj 2515 službenih stanovanj. Ta so namenjena javnim uslužbencem, zaposlenim na ministrstvu, ki so pripadniki stalne sestave Slovenske vojske oziroma opravljajo vojaško službo, uslužbencem policije, funkcionarjem in uslužbencem na položaju, katerih delo je vezano na funkcijo oziroma mandat in jih imenuje vlada, ter javnim uslužbencem v rednem delovnem razmerju za polni delovni čas.
»Kar 381 stanovanj je praznih, od zasedenih pa jih le polovico zasedajo zaposleni v teh organih, drugo so hišniška stanovanja, stanovanja upokojencev in celo nasilno zasedena stanovanja. Ti ljudje plačujejo najemnino, a tudi če konec leta 2015 ne bi bilo za milijon evrov neplačanih najemnin, bi stroški vzdrževanja presegli prihodke od najemnin,« pravi Vesel in ugotavlja, da kadrovska stanovanja že dolgo ne služijo svojemu namenu, torej privabljanju iskanih kadrov na delo v državne organe, ki so lastniki teh stanovanj.
Računsko sodišče je od ministrstva za javno upravo zahtevalo odzivno poročilo in popravljalne ukrepe. Na ministrstvu, ki ga vodi Boris Koprivnikar, se z večino ugotovitev državnih revizorjev strinjajo, ukrepe za boljše poslovanje z nepremičinami že izvajajo. Glede normativov za velikost poslovnih prostorov pa pojasnjujejo, da so bili sprejeti leta 2013, torej v času krize, ko ni bilo sredstev za sanacijo in predelavo poslovnih prostorov. »Večino prostorov je država pridobila oziroma zgradila prej. Stroški predelav vseh prostorov na normative bi bili preveliki,« pravijo na ministrstvu za javno upravo.
