Preverite, če ste ustrezno zdravstveno zavarovani

Plačanih je 97 odstotkov prispevkov za zdravstvo in socialo, zavarovanja ne plačuje 26.000 oseb.

Objavljeno
14. november 2011 19.06
Posodobljeno
14. november 2011 19.20
Milena Zupanič, notranja politika
Milena Zupanič, notranja politika

Ljubljana – Preden greste k zdravniku ali v lekarno, je dobro preveriti, ali ste zdravstveno zavarovani.

Po novem lahko zdravstveno zavarovanje preverimo tudi v sporočilih SMS. Konec septembra je bilo 26.172 nezavarovanih oseb, večinoma samostojnih podjetnikov, kmetov in drugih, ki si zavarovanje plačujejo sami.

Samostojni podjetniki in kmetje, ki si ne plačujejo obveznega zdravstvenega zavarovanja, so ob obisku zdravnika (razen v nujnem primeru) in lekarne samoplačniki. Enako tudi tisti, ki so se odločili, da si bodo zdravstveno zavarovanje plačevali sami, a si ga potem ne plačujejo. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje je bilo takšnih oseb konec septembra 26.172, od tega jih je bilo 19.525 nezavarovanih najmanj dva meseca, 11.752 pa že več kot leto dni, med njimi si jih 8800 noče urediti obveznega zdravstvenega zavarovanja. Otroci vseh naštetih imajo po novem pravico do zdravstvenih storitev.

Drugače je z zaposlenimi pri pravnih osebah. Če se uprava podjetja odloči, da zaposlenemu ne bo plačevala zdravstvenega zavarovanja, ima ta kljub temu pravico do zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Samo Fakin, generalni direktor ZZZS, se je danes vprašal, do kod naj seže tako široka socialna varnost, in spomnil, da je skupščina ZZZS že predlagala, da takšne osebe začasno ne bi imele zdravstvenih pravic.

Nezavarovanost se lahko pojavi tudi takrat, ko zaposleni menjujejo službo, pa novi delodajalec ne uredi zavarovanja v predpisanih osmih dneh, ali ko študentom in dijakom preneha status šolanja in tudi, kadar brezposelnim preneha pravica do denarnega nadomestila. V teh primerih se je treba zavarovati kot občan.

V zadnjem letu je bilo prijav in odjav na ZZZS iz naštetih vzrokov 1,7 milijona. Posebno poglavje je dopolnilno zavarovanje, ki si ga plačujemo vsak sam pri eni od treh zavarovalnic (Vzajemna; Adriatic Slovenica; Triglav, Zdravstvena zavarovalnica). Prve tri mesece po sklenitvi zavarovanja še nimamo pravic. Pravice nam prenehajo tudi v trenutku, ko ne plačamo premije. Če gremo k zdravniku, moramo v teh primerih doplačati iz žepa, kar lahko v bolnišnici znaša od 1000 do 2000 evrov. Na ZZZS zato opozarjajo, da je biti nezavarovan zelo tvegano.

ZZZS je že poleti pilotno, zdaj pa celovito uvedel možnost preverjanja zavarovanja s pomočjo mobilnega telefona. Na telefonsko številko 031 771 009 je treba poslati SMS s črkama ZZ in številko svojega zdravstvenega zavarovanja. V nekaj sekundah bomo prejeli odgovor. Samo Fakin, generalni direktor ZZZS, je povedal, da je sistem zmožen sprejeti dobrih tisoč sporočil na minuto; če jih bo več, bo odgovor zamudil ali pa bomo morali klic ponoviti. ZZZS zaradi tega ne bo imel dodatnih stroškov, vsak zavarovanec pa bo seveda moral plačati ceno SMS svojemu mobilnemu operaterju.

Koliko podjetij ne plačuje redno svojim zaposlenim zdravstvenih in pokojninskih prispevkov? Na davčni upravi (Durs) podatka nismo mogli dobiti, saj se »podatek o številu podjetij, ki ne plačujejo prispevkov, iz dneva v dan spreminja«. Po podatkih Dursa je v zadnjih petih letih 97 odstotkov vseh obračunanih socialnih prispevkov plačanih. Kljub temu so zneski dolga veliki. Dolga delodajalcev se je v nekaj letih nabralo za skupaj 241 milijonov evrov, od tega za zdravstvo 76 milijonov evrov (julija je bilo tega dolga 66 milijonov evrov), za pokojninsko blagajno 162 milijonov evrov, po milijon pa še za druga dva socialna prispevka (glej tabelo).

Durs dolžnike pred izvršbo, torej pred odvzemom premoženja in možnostjo blokade transakcijskega računa, zaradi neplačevanja davkov in prispevkov opominja (zakon od njih tega ne zahteva) in je pri tem 32-odstotno uspešen. Na podlagi pozivov, opominjanja in davčne izvršbe je bilo lani plačanih 693,1 milijona evrov davkov in prispevkov (14 odstotkov več kot leto prej), od tega z izvršbo 318,3 milijona evrov (127,3 milijona evrov socialnih prispevkov). V prvih sedmih mesecih letos je Durs izterjal 193,8 milijona evrov, od tega 73,2 milijona evrov za socialno varnost, kažejo podatki Durs.