Notranja ministrica Katarina Kresal je pred preiskovalno komisijo pojasnila, kako so v njenem mandatu našteli nekaj več kot 25.000 izbrisanih in ne le 18.302, kot so ugotovili ob štetju leta 2002.
Ljubljana - Zaradi spremembe informacijskega sistema, spremembe upravljalca datotek in prehoda iz ročnega vodenja evidenc na elektronsko, so strokovne služne ministrstva za notranje zadeve ugotovile, da je bilo izbrisanih oseb 25.671 in ne le 18.305, kakor so ugotovili ob štetju leta 2002. Tako je ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal odgovorila na prvo vprašanje - zakaj je nastala razlika? - , ki ji ga je postavil predsednik preiskovalne komisije, ki ugotavlja odgovornost za različno štetje izbrisanih Robert Hrovat (SDS).
Predsednik je ministrici to vprašanje še večkrat postavil v različnih oblikah in z različnimi političnimi ocenami. Ali je minister Rado Bohinc opravil malomarno štetje? Kako to, da je lahko spregledal takšno razliko? Ali do težav ne bi prišlo, če bi dopolnilne odločbe izdajali na upravnih enotah in ne ministrstvo? Ali bodo zaradi nepravilnega štetja priznane pravice tudi tistim, ki jim ne pripadajo? Ministrica je odgovorila, da je bilo štetje narejeno v skladu z razpoložljivimi podatki in evidencami. Delo ministra Bohinca in tedanjih strokovnih služb ne more ocenjevati, pač pa le delo strokovne službe v tem mandatu. Ustavno sodišče, ki je že pred več kot šestimi leti zaradi ugotovljene nezakonitosti naložilo zakonodajalcu spremembo zakona, je presojalo kršitev človekovih pravic, ne pa števila izbrisanih. Zapovedalo pa je tudi način izvršitve odločbe. Večkrat je tudi poudarila, da bo vsaka prošnja obravnavana posamično zato nihče, ki ni upravičen do dovoljenja za stalno prebivanje, tega ne bo dobil.
Predsednik komisije je še vztrajal, da so tudi pri izdajanju dopolnilnih odločb drugačne številke, kot je bilo sprva navedeno. Po podatkih MNZ za časa ministrovanja Rada Bohinca je bilo ugotovljeno, da morajo v skladu z odločbo ustavnega sodišča izdati 7153 dopolnilnih odločb. Kasneje so ugotovili, da je treba število zmanjšati za 492 oseb, saj so bile med njimi navedene tudi osebe, ki so bile rojene po izbrisu, niso bile prijavljene oziroma niso bili državljani SFRJ. Številke se venomer menjajo, zato ostaja dvom, je komentiral Hrovat. Ministrica je odgovorila, da so v njenem mandatu izdali 2347 dopolnilnih odločb, njihovo vročanje pa je potekalo brez večjih težav. Pojasnila je, da dopolnilne odločbe ne predstavljajo podlage za odškodninsko odgovornost. Ta se ugotavlja v skladu z zakonom o obligacijskih razmerjih. Do srede februarja je bilo vloženih 77 odškodninskih zahtevkov. Od izdaje dopolnilnih odločb pa še 10 zahtevkov. Nobena tožba še ni bila pravnomočno zaključena. Predsednika je tudi zanimalo, ali bi ministrica podprla neodvisno sociološko raziskavo o vzrokih za neurejen status izbrisanih, kako se izvede individualni postopek in kdo je izdajal dopolnilne odločbe? Odgovorila je, da je bil izbris nezakonit in o tem ni več nobenega dvoma. Zahtevani spisek oseb je ponovno zavrnila, dodala pa je, da je tudi pristojno sodišče zahtevo preiskovalne komisije že pravnomočno zavrnilo, kar je povzročilo protest članov komisije iz vrst koalicije, saj jih predsednik o tem še ni obvestil.