Tiskane izdaje
Kostel, Vas, Fara - Nihče nima pravice ločevati prebivalcev z obeh strani Kolpe, ki že stoletja živijo v miru in slogi, je glavno sporočilo današnjega pohoda množice ljudi ob žici, ki so na nevarna rezila obešali božične okraske. Napovedali so rezanje bodečega tujka v njihovem okolju, kar so na cilju v Slavskem Lazu, ko so reševali deset kajakašev, da so spet lahko nemoteno prišli v »schengenski zapor«, tudi storili.
S postavitvijo »tehničnih ovir« ob Kolpi se je vlada po mnenju približno 300 glasnih udeležencev pohoda ustrelila v koleno. Punt, punt, so glasno vzklikali pohodniki, ki so tako izrazili nestrinjanje z aktualno slovensko in evropsko politiko. Namesto odpiranja novih delovnih mest in zagotavljanja socialne pravičnosti za vse politika zdaj svojim državljanom postavlja žico, da jih bo obvarovala pred begunci, čeprav doslej v Kostelski dolini še niso videli nobenega.
Obkolpski župani s polnimi usti demokracije
»Žica mora pasti, tako kakor ta nepravični kapitalizem. Žico so postavljali italijanski fašisti, zato si take sramote v današnjem času ne smemo dovoliti in je tudi ne bomo dovolili,« je bila ob vsesplošnem odobravanju navzočih glasna predstavnica idrijskih puntarjev Špela Peršl Mlakar.
Foto Leon Vidic/Delo
Predsednik turistično-športnega društva in član organizacijskega odbora za izvedbo približno tri kilometre dolgega pohoda ob reki Stanko Nikolič je opozoril, da žica deli nekaj, kar v zgodovini prebivalcev Obkolpja nikoli ni bilo razdeljeno, in hkrati onemogoča turistično dejavnost, ogroža ljudi in živali. Precej kritik je izrekel o obkolpskih županih, češ da so jih polna usta demokracije in zavzemanja za ljudi, ko pa je treba podpreti zahteve njihovih volivcev, jih ni na spregled. Za vzor jim je dal primorske župane, ki so skupaj protestirali z nezadovoljnimi prebivalci na obeh straneh meje, medtem ko so jih obkolpski župani [razen domačinke Lili Butine] pustili na cedilu. Fuj, fuj in punt, punt, je bilo slišati glasne vzklike med ljudmi.
»Ob Kolpi nočemo nobene žice, tudi panelne ne. Ljubljani je treba reči odločen ne,« je bilo slišati med ljudmi. Peticijo zoper ograjo na Kolpi je podpisalo že 6000 državljanov, med njimi tudi Igor Volf, ki je prepričan, da je žica uperjena zoper slovenski narod, zato jo nameravajo prej ali slej v celoti odstraniti.
»Presoditi bo moralo ustavno sodišče«
»Nekdo od vlade bi danes moral biti tukaj, da bi na lastna ušesa slišal, kaj si o tej žici mislimo domačini z obeh strani meje,« je za Delo povedala domačinka Nataša Letik Žagar, ki je prepričana, da bi se morali snovalci žice z njimi posvetovati, še preden so jo postavili na poplavnem območju in na krajih, kjer se napaja divjad. »S takim načinom reševanja begunske in migrantske problematike se ne strinjamo. Da nam ne bo kdo očital, da delujemo protidržavno, sporočamo, da Kostelci stoletja živimo in branimo to mejo, vse od časa turških vpadov, do francoskega rušenja gradu Kostel, obeh svetovnih vojn in vse do osamosvojitvene vojne. Zmeraj smo mejo branili in obranili, a brez žice, saj Kolpa vse do danes nikoli v zgodovini ni bila ograjena,« je poudarila Letik Žagarjeva in napovedala, da ne bodo odnehali in se sprijaznili z nevarnimi rezili, ampak bodo vztrajali, dokler se država ne bo usmilila teh krajev in žice končno tudi umaknila. Gre namreč za kršenje ustavnih pravic, zato bo moralo o tem presojati ustavno sodišče, je prepričana Letik Žagarjeva.
Žica bo zamajala Cerarjevo vlado
Precej pohodnikov je bilo iz hrvaškega dela Kostelske doline, med njimi tudi Davorin Klobučar iz Broda na Kolpi, ki je prepričan, da je postavitev žice na breg Kolpe »čista norost«, ki umetno ločuje dva naroda. »Ljudje, ki živimo tukaj, vemo, da migracijskega toka tukaj nikoli ni bilo in ga zaradi težkega, nedostopnega terena nikoli ne bo,« je zatrdil Klobučar in za zgled dobrega medsosedskega sodelovanja navedel obnovo mostu v Slavskem Lazu. Slovenski sogovornik Ivan pa je dodal, da se prav pod tem mostom ljudje z obeh strani meje poleti zbirajo in družijo. Govorijo v jeziku, ki ni ne slovenski ne hrvaški, ampak kostelski in se od pamtiveka ni spreminjal. Izdali so celo svoj slovar, da jih turisti lažje razumejo, ko govorijo v svojem narečju.
Foto Leon Vidic/Delo
»Zgrožena sem in kar ne morem verjeti, da v tem času doživimo okupacijo doline, ki se preživlja zgolj s turizmom. Kaj se bo zgodilo, če bo žica tudi čez poletje tukaj, si ne znam predstavljati,« je zaskrbljena ravnateljica kočevske gimnazije in srednje šole Meta Kamšek. Da bo žica zamajala Cerarjevo vlado, ker je izdal tak ukrep, pa je prepričana belokranjska poslanka in ena od šestih podpisnikov zahteve za ustavno presojo 8. člena zakona o nadzoru državne meje Violeta Tomič.
Sogovornica meni, da so Cerarja njegovi nasprotniki z napačnimi obveščevalnimi podatki celo zavedli. Na koncu pohoda v Slavskem Lazu in še malo vmes so nekateri protestniki tehnično oviro s tehničnimi škarjami na nekaterih delih napravili prehodno. Tako so uresničili pohodno geslo »Žica danes mora pasti«.
