Tiskane izdaje
Trbovlje - Čeprav imajo podjetniki s problemskega območja Hrastnika, Trbovelj in Radeč (HRT) do leta 2020 za zagon investicij, vlaganja v opremo in nova delovna mesta na voljo milijone evrov in zelo ugodna razvojna posojila, po besedah Velislava Žviplja, direktorja Slovenskega regionalnega razvojnega sklada Ribnica (SRRS), pri polni skledi sedijo - lačni.
»Navidezen paradoks je, da ob pomanjkanju virov ugotovimo, da jih ni tako malo, a je informacij o njih toliko, da ni več kritične presoje, kaj je pomembno in kaj ni,« je kritičen prvi mož ribniškega RRS. Razpisovalci ugotavljajo, da informacije ne pridejo vedno do ciljnih skupin. »Viri so ugodni, ni pa prave strukture informacij, da bi lahko podjetniki ločili med zelo ugodnimi viri, kakršen je na primer kredit SRRS z 0,01-odstotno obrestne mero, in med krediti, s katerimi jih bombardirajo komercialni ponudniki,« je kritičen Žvipelj.
Zgodbe o uspehu
A niti zasavski podjetniki ne sedijo vsi »lačni« ob pisani ponudbi priložnosti. S pomočjo denarja za HRT z nadpovprečno, več kot 17-odstotno brezposelnostjo sta se razvili dve širše znani trboveljski pozitivni zgodbi - Dewesoftov podjetniški pospeševalnik Katapult in Chipolo, uspešna pa je bila tudi vloga za sofinanciranje začetne investicije in ustvarjanja novih delovnih mest, ki jo je tesarski mojster Igor Grošelj poslal na lanski razpis ministrstva za gospodarstvo. S skoraj 30.000 evri nepovratnih sredstev je pokril slabo polovico investicije v nov lesnoobdelovalni stroj in zaposlil enega delavca. »Brez tega denarja bi bil prisiljen kupiti rabljen stroj,« je sredi delavnice, ki jo je uredil v nekdanji železokrivnici propadlega gradbenega podjetja Zasavje v Trbovljah, povedal Grošelj. Za celotno investicijo skupaj z odsesovalnim sistemom je odštel okrog 68 tisočakov. Na razpis je prispelo dvajset vlog, na seznam za ocenjevanje se jih je uvrstilo pet, denarja so se veselili le štirje.
Igor Grošelj, tesarski mojster, v svoji delavnici v Trbovljah: obdelovalni stroj je kupil s pomočjo nepovratnega denarja MGRT. Foto: Polona Malovrh/Delo
Ukrepi razvojne podpore za območje HRT so bili prvotno predvideni za obdobje 2013-2018, lani pa je vlada aktivnosti podaljšala za dve leti. V sedemletnem obdobju je podjetnikom na voljo več kot 30 milijonov evrov, od tega 10,3 milijona evrov nepovratnega denarja. Letos in leta 2018 bo za začetne investicije na voljo dobrih 440 oziroma 657 tisočakov. Vloge za letošnjo kvoto je treba oddati do 19. maja.
Niso izkoristili vsega
Zasavski podjetniki ugotavljajo, da bi bili lahko uspešnejši pri črpanju denarja. V letih 2014 in 2015 so po podatkih Regionalne razvojne agencije Zasavje (RRAZ), ki je lani začela izvajati aktivnosti programa spodbujanja konkurenčnosti, izkoristili 1,5 milijona evrov razpoložljivih subvencij za spodbujanje investicij oziroma 83,34 odstotka denarja glede na vsa razpisana sredstva.
Po podatkih Tadeja Špitalarja, direktorja RRAZ, ki je pred tednom pripravila delavnico s predstavitvijo priložnosti za podjetnike, so ti v sklopu programa spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore HRT od leta 2013 do 2015 porabili vsega 2,5 milijona evrov oziroma skupaj s povračili plačanih prispevkov delodajalcev za socialno varnost ter davčno koristjo za zaposlovanje in investiranje skoraj 3,2 milijona evrov.
Špitalar ugotavlja, da se enoletni vakuum, ko so zasavske občine Trbovlje, Zagorje in Hrastnik na noge postavljale novo RRAZ, pri črpanju denarja pozna. Del krivde pa pripisuje tudi razdrobljenosti programa HRT: »Razdrobljen je po instrumentih in ukrepih, tudi znotraj izvajalskih institucij - nekaj denarja razpisuje Slovenski podjetniški sklad, nekaj Slovenski regionalno razvojni sklad v Ribnici, razvojne agencije pa bolj malo ali skoraj nič. Država nam očitno ne zaupa dovolj.«
Tadej Špitalar, direktor Regionalne razvojne agencije Zasavje: »Cilj mora biti jasen: Na silo biti podjetnik - ne gre.« Foto: Osebni arhiv Tadej Špitalar
Velislav Žvipelj ugotovitvi o razdrobljenosti virov pritrjuje. Pristojnim v državi je že pred časom predlagal, da bi bile vse možnosti in ugodnosti za podjetnike dostopne na enem mestu. Ideja znova oživlja zdaj v obliki prenove E-vem točke in organizacije Spirit. »Morda se znova oblikuje kritična masa, da dosežemo eno točko, en portal, kjer bodo objavljene vse javne spodbude. S tem bi se preglednost in kompatibilnost med razpisovalci spodbud gotovo izboljšali, saj se te včasih podvajajo, kar nekateri spretno izrabijo, včasih pa kdo sploh ne pride do denarja,« pravi Žvipelj.
V Sloveniji je kar 17 razpisovalcev skupaj s kmetijskim in stanovanjskim skladom, podjetniškim, regionalno razvojnim in ekološkim skladom, katerih interes je gotovo, da za ugodne vire ve čim več ljudi, ne le peščica.
V Trbovlje in Hrastnik se po letu dni, ko je živel le v Radečah, vrača tudi projekt Podjetno v svet podjetništva (PVSP HRT) za mlade brezposelne izobražence. Denar za dve skupini na leto je zagotovljen do leta 2020. »Niti 40.000 evrov za dve leti za zagon mladih podjetij ni slaba zgodba. A cilj pri vseh mora biti jasen: na silo biti podjetnik - ne gre,« poudarja Špitalar. Javni poziv udeležencem izide predvidoma že prihodnji mesec.
