Tiskane izdaje
Brežice – Prekrškovni organi občin lahko izvajajo meritve hitrosti od spremembe zakonodaje leta 2010. Lokalne skupnosti so se na to odzvale različno.
V največjem slovenskem mestu imajo dva občinska radarja, ki ju uporabljajo od začetka leta 2010 in sta nameščena v službenih vozilih mestnega redarstva.
Napravi za nadzor hitrosti sta leta 2011 delovali 1258 ur ali dobrih 52 dni in v tem času ujeli 10.788 prekoračitev hitrosti, lani pa sta za prehitrimi vozniki prežali 1907 ur oziroma 80 dni in jih ujeli 23.979.
Prekrškarji so lani v ljubljanski proračun prispevali rekordni znesek v višini 1,81 milijona evrov, kar presega seštevek plačanih glob za prekrške, storjene v letih 2010 in 2011 v višini 1,64 milijona evrov.
Privatizacija prometne varnosti
A ljubljanski primer kljub visokemu vplačilu v občinski proračun krepko zaostaja za mariborskim.
Trideset mestnih radarjev, ki so začeli delovati 16. oktobra lani in sprožili vseslovensko vstajo proti pohlepu gospodarsko-politične klike, je v dveh mesecih in pol pokazalo 38.271 prekrškov ali 60 odstotkov več kot ljubljanska redarska služba vse leto.
Revolt Mariborčanov je bil razumljiv, pravi nekdanji prometni policist, zdaj pa svetovalec za odnose z javnostjo mariborskega župana Bartolo Lampret: »Ti radarji nimajo nič skupnega s težnjo po boljši prometni varnosti. Niti enega niso postavili pred šolo.«
Po njegovem je glavni dokaz, da so jih postavili predvsem na tržno zanimivih lokacijah, merilnik na Meljski ulici. Hitrost je odčitaval pred vstopom vozil na avtocesto, ko vozniki z rahlo prekoračeno hitrostjo ne ogrožajo nikogar.
»Nisem prepričan, ali so v Mariboru sploh potrebni radarji. Hitrost je mogoče umiriti ceneje, recimo s hitrostnimi ovirami na cestišču. Menim, da radar ne odpravi nevarnih točk v prometu, temveč le kaznuje kršitelja.« Po analizi, ki jo je opravil za prvi dve tretjini leta 2012, je bila čezmerna hitrost vzrok sedmih odstotkov prometnih nesreč v štajerski prestolnici.
Radar ustavil ekstremne divjake
»Naši radarji so namenjeni zagotavljanju prometne varnosti, in ne služenju,« je povedal vodja celjske redarske službe Matej Založnik.
Lokacije preverjanja hitrosti določajo skupaj s policijo ter svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Uporabljajo dva radarja, načrtujejo nakup tretjega.
Od junija lani stalen nadzor prometa na Ljubljanski cesti, kjer se v bližini šola 10.000 dijakov, daje prve pozitivne rezultate. »Rekordna izmerjena hitrost na odseku z omejitvijo 50 kilometrov na uro je bila 119 kilometrov na uro. Po namestitvi radarja še dobimo do 30 kilometrov na uro prehitra vozila, a ekstremnih prekoračitev ni več.«
Kljub zagotovilom, da osnovni namen radarjev ni krpanje proračunskih lukenj, je 2697 prekrškarjev lani občutno prispevalo v celjski proračun. Koliko točno, Založnik ni znal povedati zaradi vodenja statistike za vse vrste glob skupaj, a so v velenjski občini, kjer so z najetim radarjem lani namerili 2864 prekrškov, prehitri vozniki plačali za okoli 300.000 evrov glob.
Alternativa krožišča in hitrostne ovire
Svoj radar imajo tudi v Kranju. Od leta 2010 do 2012 se je število prekrškov zmanjšalo za več kot polovico: s 3798 na 2770 in lani na 1706.
»Veliko delamo pri preventivi. Opažamo tudi, da je na naših cestah več kulturnih voznikov. Svoje k manjšemu številu prekrškov doda tudi ekonomska kriza,« je dejal vodja kranjskega inšpektorata Robert Zadnik.
Na Ptuju so lani z najetim radarjem promet nadzorovali 121 ur, postavili pa so ga tudi na lokacije, ki so jih predlagali občani.
V Murski Soboti so imeli radar najet osem dni in letos načrtujejo podobno. V Slovenj Gradcu so preventivno izvajali merjenje dva dni leta 2011, letos bodo akcijo morda ponovili. V Novi Gorici in Novem mestu meritev z radarji ne izvajajo.
