Pridobivanje novega znanja, za katero prej ni bilo časa

Ljubljana – Če generacija po 45. letu, ki je še zaposlena, ni dovolj motivirana za različne oblike neformalnega izobraževanja, pa se to zelo spremeni po upokojitvi. Upokojenci se sicer o tem odločajo dalj časa in ponavadi najprej izberejo daljše tečaje, njihova motivacija za učenje pa raste.

Predvsem jih zanimajo uporabna znanja, da lahko lažje sledijo napredku, pri tem pa je pomembno tudi druženje. Direktor javnega zavoda Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana in predsednik Zveze ljudskih univerz Slovenije Bojan Hajdinjak ugotavlja, da upokojence najbolj zanimajo jezikovni tečaji, izobraževanje s področja računalništva, še posebno uporaba pametnih telefonov in skypa, radi se izobražujejo tudi na področju finančne pismenosti in spletnega bančništva, dedovanja oziroma prava, radi obiskujejo študijske krožke, različne ustvarjalne delavnice, zanimajo jih tudi kuharski tečaji, zeliščarstvo in ročne spretnosti. Zelo zainteresirani so tudi za gibalne dejavnosti, še posebno jogo in nordijsko hojo.

Pestra izbira programov

Izbira različnih programov je zelo pestra, tako na ljudskih univerzah po Sloveniji kot tudi v okviru mreže Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, vse več je tudi večgeneracijskih in medgeneracijskih centrov. Na ljudskih univerzah v Sloveniji se izobražuje več kot 15.000 upokojencev, samo v Javnem zavodu Cene Štupar v Ljubljani so lani našteli več kot 2000 vključitev, vendar je to podatek za iste ljudi, ki so bili na več tečajih.

Ko se upokojenci navadijo na način dela, se udeležujejo več delavnic in tečajev hkrati ter postanejo stalni obiskovalci tudi krajših izobraževanj. Brezplačni tečaji so polni v trenutku, za plačljive je nekoliko manj interesa, vendar je tudi pri teh več povpraševanja kot včasih, ugotavljajo na Zvezi ljudskih univerz Slovenije. Mitja Slapar, direktor Ljudske univerze Tržič, je v eni od svojih najnovejših raziskav ugotovil, da upokojence pri vključevanju v tečaje najbolj motivirata zabava in pripadnost; navajajo še aktivno preživljanje prostega časa, socialno vključenost in željo po izobraževanju na področjih, za katera prej ni bilo časa.

Zahtevni učenci

Upokojenci so zelo zahtevna ciljna skupina, saj se izobraževanja udeležijo, ker se tudi zares želijo nekaj naučiti, je poudarila Maja Radinovič Hajdič, direktorica Ljudske univerze Jesenice, ki vsako leto izobražuje več kot 1000 upokojencev z Jesenic, iz Kranjske Gore, Žirovnice in Bohinja. Prihajajo večkrat na teden, pomembni sta jim tudi druženje in socialno vključevanje, nekateri so tudi mentorji. 

V programih Ljudske univerze Ajdovščina pa je več kot 1500 udeležencev na leto, od teh je polovica starejših. Direktorica Eva Mermolja je poudarila, da zelo spodbujajo oblikovanje večgeneracijskih skupin: »Tako omogočamo medgeneracijski prenos znanj in zbližujemo generacije ter vplivamo na njihovo medsebojno razumevanje. Vse to pomembno vpliva na kakovost življenja starejših in vseh drugih.« 

Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje (SUTŽO) je največja mreža na področju izobraževanja starejših odraslih v Sloveniji, to je starejših od 55 let. Združuje več kot 21.000 študentov, več kot 1000 mentorjev in prav toliko prostovoljcev. »Kar 98 odstotkov študentov je upokojenih, univerza pa je namenjena tudi starejšim na prehodu v upokojitev, ki še delajo, in starejšim brezposelnim,« je povedala Alijana Šantej, ki vodi ljubljansko univerzo za tretje življenjsko obdobje.   

Letos deluje 277 študijskih skupin, največ jih je s področja učenja tujih jezikov, računalniškega izobraževanja in spoznavanja novih tehnologij na začetni in nadaljevalnih stopnjah. Veliko zanimanja je tudi za umetnostno zgodovino in zgodovino, risanje in slikanje, za medsebojne odnose in sporazumevanje ter keramiko. Izobraževanje poteka v okviru kontinuiranih tedenskih srečanj od oktobra do maja, pa tudi v številnih samoorganiziranih dejavnostih skupin, denimo v obliki ekskurzij, študijskih obiskov, razstav, literarnih dogodkov itd.

Brez izpitov in spričeval

Študij na SUTŽO ni verificiran in ni del javne izobraževalne mreže, kar pomeni, da ni izpitov in formalnih potrdil. Šolnine ni, starejši študenti pa plačujejo članarine. Temeljno poslanstvo te univerze je predvsem izobraževanje in socialna vključenost starejših, razvijanje in krepitev novih socialnih vlog starejših, denimo razvijanje programov prostovoljnega dela v javnih ustanovah. 

Delo skupin na SUTŽO temelji na samoorganizaciji in prostovoljskem delovanju vseh članov skupine, tudi mentorja, ki je strokovni vodja, in animatorja, ki je prostovoljec. »Temeljni motiv je pridobiti novo znanje in se po upokojitvi razvijati še naprej. Z upokojitvijo se osebnostni razvoj človeka ne ustavi, želi si pripadati neki skupnosti ter delovati v svoje dobro in dobro skupnosti,« pravi Alijana Šantej.

***

Nove Delove strani Generacija + , ki izhajajo od 8. januarja, ob ponedeljkih, torkih in sredah, bomo gradili na pozitivnih zgodbah, ki jih prinaša zrelo obdobje, opozarjali bomo na probleme, ki jih prepočasi rešujemo, na nujne sistemske ureditve in tudi njihove pomanjkljivosti, se od naših intervjuvank in intervjuvancev kot iz živih knjig tudi kaj naučili. Vaši predlogi in vprašanja bodo vedno dobrodošli, pošiljate jih lahko na spletni naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..