Tiskane izdaje
Pobude in akcije Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) dobivajo vse širšo podporo. Slovenija ima tako dobro razvito podporo čebelarjenju, da recimo premore javno svetovalno službo v čebelarstvu, ki jo vodi Lidija Senič, pa celo opazovalno svetovalno službo medenja, ki jo vodi Jure Justinek.
Justinek se te dni ukvarja z zanimivim projektom: »Zveza si prizadeva, da bi se na javnih površinah sadile medovite rastline, paša za čebele, ose in čmrlje. Takšna je tudi lipa, ki jih bomo sadili. Prihodnji teden bomo lipe podarili vladi, kasneje poslancem evropskega parlamenta, čez dober teden dni pa bomo slovenskim županom ponudili v sprejem občinski odlok, po katerem bo na javnih površinah slovenskih občin obvezno saditi medovite rastline. Kasneje bomo akcijo razširili z željo, da bi vsak Slovenec posadil kakšno medovito rastlino. Ne le za pašo, temveč tudi za boljše opraševanje vseh rastlin.« Akciji se pridružujejo tudi ugledni ljudje drugih poklicev. Javno se bodo zanjo zavzemalo recimo pisatelj Boris Pahor, atlet Primož Kozmus in dramski igralec Igor Samobor.
Boštjan Noč, predsednik ČZS, opisuje, kako pomembne so čebele za okolje in kmetijsko pridelavo, pa tudi, kako je treba zanje ves čas skrbeti, saj jih bolezni in vremenske razmere pogosto prizadenejo.
»Slovensko čebelarstvo je tudi ogromna gospodarska dejavnost. V zadnjih letih ni propadlo niti eno podjetje, ki izdeluje opremo za čebelarjenje, izvozijo pa več kot 80 odstotkov izdelkov. To kaže, da čebelarji nismo samo breme državi. Poleg tega je med nami vse več mladih čebelarjev z novimi idejami in znanjem. V minulih petih letih se je naše prostovoljno članstvo povečalo za 30 odstotkov in danes nas je v ČZS skoraj 8 tisoč. Tega, da bi več kot 90 odstotkov čebelarjev bilo združeno v prostovoljnem društvu, ni nikjer drugod,« pripoveduje Noč.
Zaradi slabe lanske čebelarske sezone in posledično povečane potrebe po dodajanju hrane čebelam, bodo po prvih ocenah izgube populacije čebel v iztekajoči se zimi znašale 30 do 40 odstotkov. A Noč meni, da lahko z drugimi akcijami, kakršna je tudi tista s povečanjem sajenja medonosnih rastlin, čebelam izdatno pomagamo.
Noč, Justinek in Seničeva sta v soboto v okviru slovenskega in mednarodnega srečanja čebelarjev ApiSlovenija na celjskem sejmišču, kjer so še danes odprti tudi sejmi Flora, Poroka in Altermed, skupaj z evropskima poslancema Lojzetom Peterletom in Francem Bogovičem predstavili še nekaj akcij ČZS.
V Evropskem parlamentu bodo ob podpori vseh osmih slovenskih poslancev 16. aprila pripravili in predstavili akcijo slovenski medeni zajtrk, kasneje preimenovano v slovenski tradicionalni zajtrk. Želijo, da bi ta postal evropski medeni zajtrk, zaenkrat pa zamisel podpirajo tudi v političnih poslanskih skupinah evropskega parlamenta. »Izkušnje v Sloveniji so dobre in zajtrk bomo ponudili Evropi,« je dejala Seničeva. Peterle je dodal, da so s pobudo že seznanjeni tudi nekateri člani Evropske komisije. Franc Bogovič, ki med slovenskimi poslanci koordinira priprave na predstavitev, pa je dejal, da bo gostitelj slovenskega oziroma evropskega medenega zajtrka v Bruslju parlamentarni odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja.
