Tiskane izdaje
Premier Cerar se je pred dvema tednoma odzval na pismo Matjaža Hana, poslanca SD iz Radeč, ki skupaj s Trbovljami in Hrastnikom zaradi nadpovprečne brezposelnosti veljajo za območja z razvojnimi problemi. Brezposelnost bo s 160 brezposelnimi iz Teta krepko presegla 20 odstotkov.
Hana je k pisanju spodbudila skupščinska odločitev (Tetovo skupščino tvorita Holding Slovenske elektrarne in Factor banka) o likvidaciji Teta in posledično izgubi dodatnih 160 delovnih mest. V Zasavju je že slišati pomisleke, čemu premiera klicati v Zasavje zdaj, ko je energetika dosegla dno. Prej je država dve leti le spremljala njen propad in ob netransparentni Holdingovi prodaji Teta svoje vloge ni odigral niti Slovenski državni holding niti pristojna ministrstva.
Toda tudi siceršnja gospodarska in socialna slika Zasavja sta takšni, je slišati drugo stran, da si zaslužita pozornost vlade. Neuradno je na tako imenovani posvet vabljenih več kot trideset gospodarstvenikov in politikov Zasavja, ki bodo v poldrugi uri premieru najbrž težko predstavili vse težave, še težje pa morebitne rešitve iz njih. »Tudi vlada Mira Cerarja, tako kot nobena pred njo, rešitev ne bo prinesla s seboj,« pravi eden zasavskih gospodarstvenikov, ki še poslujejo.
Na naslov premiera Cerarja je v zadnjih dneh romalo tudi odprto pismo zasavskih okoljskih aktivistov Eko kroga. Prosijo ga za nujni sestanek na temo kurjenja petrolkoksa v Lafarge Cementu (LC). Naj premier zagotovi pravni red na okoljskem področju v Zasavju, so ga pred kratkim enkrat že pozvali. Na odziv so čakali zaman, LC z okrog sedemdesetimi zaposlenimi pa kljub sodbi upravnega sodišča iz avgusta še naprej ogroža zdravje Zasavcev, pri čemer mu, zatrjuje v imenu Eko kroga Uroš Macerl, s sprenevedanjem in neodzivnostjo izdatno pomaga tudi inšpekcijska služba.
Tudi ta že od avgusta le presoja, ali naj upošteva sodbo, piše Macerl in dodaja, da LC nezakonito kuri petrolkoks že od leta 2003, da toliko časa izpušča v okolje rakotvorne snovi, z dovoljenjem države pa so bili Zasavci iz LC deležni še dveletnega zastrupljanja zaradi sežiganja odpadkov. Macerl neukrepanje vlade imenuje »še eno bolečo izkušnjo v obliki spoznanja, da inšpektorata k ukrepanju ne more pripraviti niti sodišče niti vlada«.
Nasta Doberlet Bučalič, prva dama Civilne iniciative iz Trbovelj, pa se sprašuje: »Kaj pa je občinsko vodstvo vsa ta leta oziroma desetletja storilo za ustrezno prilagajanje družbenemu razvoju in napredku? Nič! Sedelo je na privilegijih, vključno z 'gospodarsko elito', 'fehtarilo' za denar državo. Ta je dolga leta pridno dajala in ni nadzorovala porabe denarja, zdaj pa je državi tega dovolj.«
Bučaličeva je prepričana, da bi ji moralo biti dovolj že prej. Po njenem je »politična prebrisanost« kljub temu našla rešitev. V izjavah visokih državnih uradnikov je bilo to jasno rečeno. »Imate pač smolo, da tu živite ... Jaz bi se odselil ...« se besed nekdanjega visokega uradnika ministrstva za kmetijstvo in okolje Mateja Gasperiča spominja Bučaličeva in ugotavlja, da občina Trbovlje kot stranka v postopku ne stori nič.
Okoljski aktivisti upajo, da jim bo Cerar v okviru današnjega obiska vendarle prisluhnil. Nejevolja nad ignoranco države v delu Zasavja narašča. Neuradno se danes še ne bo izrazila v obliki novega protivladnega protesta.
