Prihodnost remize v rokah svetnikov

Novogoriški mestni svetniki bodo jutri odločali, ali bo propadajočo remizo občina vzela v najem za 40 let in jo obnovila. V nasprotnem primeru bo lastnik objekt namenil trgovski dejavnosti. Izid bo negotov, predvideva župan.

Za občinsko upravo dvoma ni – vložek v remizo je ekonomsko upravičen ne glede na to, da občina po 40 letih ne bo več lastnica objekta, ki ga mora najprej obnoviti, če želi vanj vseliti pretežno kulturne vsebine. »Svetniki morajo odločiti, ali bo remiza z javnimi vsebinami ali pa bo v njem trgovec s pohištvom Dipo,« o pomembnosti odločitve mestnega sveta pravi novogoriški župan Matej Arčon. Občina je lastnika GF Nepremičnine k premisleku prisilila šele pet pred dvanajsto, potem ko je za naložbo pridobila evropski denar.

Če bodo svetniki potrdili predlog, bo občina za 40 let stavbne pravice namenila skoraj 2,7 milijona evrov, znesek pa bo odplačevala z letno odškodnino v višini 87.000 evrov. S služnostno pravico in najemom 55 parkirnih mest bi vložek znašal 3,5 milijona evrov. »Izhajati je treba iz dejstva, da remiza ni naprodaj, zato je edina možnost najem oziroma stavbna pravica. Naš predlog je dober in strokovno utemeljen,« je prepričan Arčon, ki opozarja, da je jutrišnje glasovanje edina priložnost, da edini tehniški spomenik mesta dobi javne vsebine, čemur da so naklonjeni tudi okoliški prebivalci. Remizi občina namenja tako imenovano Vozlišče kreativnih praks, kjer bi prostore dobil mladinski center, pospeševalnik poslovnih idej Primorskega tehnološkega parka in ljubiteljska kultura: »Tu so možnosti še povsem odprte.«

Župan ima slab občutek

Vodja projektne pisarne novogoriške občine Andreja Trojar Lapanja je poudarila, da morajo svetniki ob letni odškodnini upoštevati tudi dejstvo, da bi se s selitvijo v remizo sprostile površine v mestu za druge uporabnike: »Občini tako ponekod ne bi bilo treba več plačevati najemnin, prostore pa bi ponudili drugim. Vse to se šteje v ekonomsko upravičenost. Posrednih finančnih učinkov je veliko.« Za občino je pomembno tudi to, da bi se ji po prenehanju pogodbe čez štiri desetletja vrnila vsaj polovica takratne tržne vrednosti remize.

Toda najprej jo bo morala šele v celoti obnoviti, kar bi bil drugi del projekta, ki bi zahteval še približno tri milijone evrov. Denar za stavbno pravico ima predviden iz celostnih teritorialnih naložb, kjer ima na voljo 7,6 milijona evrov, a se mora najprej prijaviti na razpis, ki bo odprt v ponedeljek. Ne glede na odločitev svetnikov bo občina od tam denar zagotovo namenila obnovama mestnega bazena in Cankarjevega naselja. Arčon si ne upa napovedati, kakšen bo izid glasovanja. »Izid bo zelo negotov. Na sestanku z vodji svetniških skupin nisem imel dobrega občutka,« je priznal.