Tiskane izdaje
Po poročanju današnjega Dnevnika je ministrstvo za notranje zadeve v primeru Shamieh sklenilo le, da »Slovenija ne bo obravnavala prošnje za mednarodno zaščito (...), saj bo imenovani predan Republiki Hrvaški, ki je odgovorna za obravnavanje njegove prošnje za azil«. Iz izreka citiranega sklepa ne moremo sklepati, da je prošnja zavržena, je ugotovilo sodišče. Če bi ministrstvo hotelo prošnjo zavreči, bi moralo to tudi zapisati, poroča časnik.
Ministrstvo je po mnenju sodišča prav tako zmotno trdilo, da uporaba diskrecijske klavzule ni več mogoča, saj da so Shamiehevi postopki v Sloveniji končani. Na podlagi evropske sodne prakse pa je uporaba diskrecijske klavzule (torej prevzem prošnje za azil) mogoča še vse do trenutka, ko je prosilec predan drugi državi. Vse dotlej namreč zanj veljajo vsaj minimalni standardi in v resnici je še vedno prosilec za azil, je zapisalo sodišče.
Upravni sodnici Darinka Dekleva Marguč in Irena Polak Remškar ter sodnik Boštjan Zalar so odločili, da mora ministrstvo upoštevati Shamieheve navedbe o povezanosti s Slovenijo, o udejstvovanju v slovenskem socialnem in kulturnem življenju in pri delu z begunci ter presoditi, ali ne bi njegove prošnje vendarle prevzelo v obravnavo.
Sodišče je tudi izdalo začasno odredbo, s katero so odločili, da mora Shamieh do pravnomočnega zaključka teh postopkov ostati v Sloveniji. Če bi ga namreč vmes izročili Hrvaški, mu potem - tudi če bi mu ugodili - ne bi mogli več zagotoviti, da se lahko vrne.
Po pisanju časnika lahko ministrstvo za notranje zadeve še vedno poskusi z revizijo primera na vrhovnem sodišču. Ali bodo to storili, Dnevniku niso odgovorili, saj da »konkretnih upravnih postopkov, ki še niso zaključeni«, ne komentirajo. Po izkušnjah iz prejšnjih primerov pa se ministrstvo pritoži zoper večino sodnih odločb, ki so zanj neugodne, še navaja Dnevnik.
