Tiskane izdaje
Rim – Vihar, ki je zajel Vatikan in skoraj hkrati tudi slovensko Cerkev, se je v Ljubljani v sredo za trenutek polegel, ko so poskušali razložiti, da gre v primeru nadškofa Urana morda za očetovstvo in ne za izgon upokojenega nadškofa. Potem pa je v Rimu čisto drobna novica o kadrovskih spremembah sprožila nova, morda bistvena ugibanja o ozadjih ljubljanskih čistk.
Novica pravi, da španski kardinal Santos Abril y Castelló ni več vicekamerleng Svete rimske Cerkve. Kamerleng (zdaj je to papeževa desna roka kardinal Tarcisio Bertone) in vicekamerleng sta najpomembnejši vatikanski oblastni funkciji v obdobju, ko umre papež in je treba izvesti volitve novega papeža.
Papež je na njegovo mesto postavil italijanskega nadškofa Piera Luigija Celato. Abril y Castelló je položaj vicekamerlenga prevzel 22. januarja 2011, ko se je vrnil iz Ljubljane, kot razlog za njegovo zamenjavo pa na kratko navajajo, da je španski prelat lani novembra postal nadduhovnik rimske bazilike Marije snežne.
V kardinala je bil Španec povišan letos zgodaj spomladi. To, da je postal kardinal, vicekamerlengi pa so ponavadi samo nadškofi, bi lahko bil razlog za zamenjavo – ni pa to nujno, saj je prav španski kardinal ta trenutek v središču cerkvenega dogajanja v Sloveniji. Brez njega se ne bi mogel zgoditi zaplet z Alojzom Uranom.
Santos Abril y Castelló je bil osem let papeški nuncij v Sloveniji. Bolj kot kdorkoli, celo bolj kot slovenski nadškofi, je zaznamoval slovensko Cerkev. V njegovem času je Uran postal nadškof v Ljubljani, kar pomeni, da ga je pravzaprav izbral on. V njegovem času se je zgodil gospodarski propad mariborske nadškofije in z njim vse slovenske Cerkve, o tem pa je moral nuncij seveda veliko vedeti, tudi poročati bi moral v Rim.
Tudi postopek Uranove zamenjave in poznejšega kaznovanja se je začel že v njegovem mandatu papeškega nuncija v Ljubljani. Abril y Castelló je tudi član kongregacije za škofe (tako kot tudi kardinal Franc Rode) in je torej sodeloval pri kaznovanju škofa, ki ga je mogoče razumeti kot obračun s slovensko Cerkvijo.
Kardinal Abril y Castelló je lani na položaju vicekamerlenga zamenjal še eno te dni izjemno odmevno cerkveno osebnost. Njegov predhodnik je bil kardinal Paolo Sardi, pisec ali vsaj redaktor papeževih govorov, ki se je te dni pojavil na zloglasnem seznamu zarotnikov. Gre za tiste tri dostojanstvenike in papeževe sodelavce, ki naj bi odtujevali tajne dokumente in jih pošiljali v objavo medijem.
Ob Sardiju sta na seznamu še dva Nemca, papeževa guvernanta Ingrid Stampa in dolgoletni papežev osebni tajnik, škof Josef Clemens. Uradni Vatikan je novico odločno zanikal, to pa je le še povečalo verjetnost, da je vse res. Tako v Vatikanu kot v Ljubljani so zadnje čase odločno zanikali prav vse, kar se je pozneje pokazalo za resnico.
