Primer Vinko Dolenc: Nesorazmerne pravne posledice

Ozadje priznanja izraelske sodbe pojasnjuje slovensko vrhovno sodišče.

Objavljeno
21. avgust 2013 21.29
5.12.2012 Ljubljana, Slovenija. Nina Betetto, podpredsednica Vrhovnega sodisca.FOTO: JURE ERZEN/Delo
Maja Megla, kultura
Maja Megla, kultura

Ljubljana – Na vprašanja o pristojnosti izraelskega sodišča, dvomih o objektivnosti in poštenosti sodbe v primeru Vinko Dolenc, posledicah, ki bi jih tako visoka odškodninska kazen za zdravnika imela za slovenski pravni red, in o spornosti instituta kaznovalne odškodnine odgovarja Nina Betetto, podpredsednica Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

Začelo se je z dvomi o objektivnosti in poštenosti sodbe izraelskega sodišča, ki je izločilo vse dokaze obrambe nevrokirurga dr. Vinka Dolenca, ga spoznalo za odgovornega za zaplete po operaciji izraelskega državljana v UKC Ljubljana leta 1992, zaradi katerih je ostal invaliden, ter mu naložilo plačilo odškodnine v višini 2,3 milijona evrov (zdaj znaša več kot šest milijonov evrov).

Dokaze obrambe so izločili po tem, ko je v skladu s haaško konvencijo o pridobivanju dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah, katere podpisnika sta Slovenija in tudi Izrael, izraelsko sodišče zaprosilo slovensko za izvedbo zaslišanja, na prošnjo slovenske strani po pojasnitvi teh spornih delov (angleški jezik, videokonferenca, navzkrižno zaslišanje) pa nikoli več odgovorilo. Zato mu je bilo po mnenju pravnih strokovnjakov (doslej so se o tem izrekli štirje) onemogočeno pošteno sojenje.

»Trditev, ki je bila zapisana tudi v vašem prispevku dne 7. avgusta 2013 (V nepoštenem sojenju kriv kot nedolžen), da sta 'takrat temu odločno nasprotovala tako okrožno sodišče kot tudi ministrstvo za pravosodje', neustrezno povzema kontekst korespondence,« pravi Nina Betetto. »Okrožno sodišče v Ljubljani je namreč takrat odgovorilo na neposredno vprašanje Dolenčevih odvetnikov o možnosti izvedbe dokazov s pojasnilom, da na točno tak način to ni mogoče oziroma da v zaprosilu niso navedeni vsi potrebni podatki za izvedbo, da pa je mogoče najti ustrezen način. V zvezi s tem je Dolenčeve odvetnike zaprosilo za dodatna pojasnila, vendar na to ni dobilo nobenega odgovora.«

Vročitev z zvijačo?

Slovenski strokovnjaki za mednarodno pravo so opozorili tudi na vročitev tožbe z zvijačo, s katero je izraelsko sodišče dobilo pristojnost. Pravni strokovnjaki navajajo, da, recimo, v Franciji zavrnejo priznanje vseh sodb, ki so nastale z izsiljeno pristojnostjo sodišča. O izsiljeni pristojnosti izraelskega sodišča pa so slovenska pravna mnenja različna.

»Da gre za vročitev s prevaro, je interpretacija ene izmed strank v postopku, kar je vedno treba ocenjevati z ustrezno kritično distanco,« pravi Nina Betetto. »Znano je, da se tudi v Sloveniji številni državljani poskušajo izogibati vročitvam sodnih pisanj. Tudi pri nas je tako, recimo, veljavna in uporabljana vročitev s pomočjo zasebnega detektiva, kadar se nekdo izogiba vročitvi ... Okrožno sodišče v Ljubljani in vrhovno sodišče sta vprašanje pristojnosti sodišča presojala na podlagi več kriterijev, in ne zgolj kraja oziroma načina vročitve. Podobno je ravnalo tudi izraelsko sodstvo. V zadevi sicer obstajajo še nekatere druge bistvene navezne okoliščine z izraelsko jurisdikcijo, med drugim kje je domnevno bil sklenjen dogovor oziroma pogodba, kraj nastanka posledic, bivališče tožnika, kjer ta trpi škodljive katastrofalne posledice ipd.«

Kaznovalnost odškodnine

Pomisleke je sprožila tudi visoka kazenska denarna odškodnina, v nasprotju s slovenskim javnim redom, sočasno pa rezultat tega, da je izraelsko sodišče menilo, da je dr. Dolenc na vse načine zavlačeval postopek. A zakaj je potem izraelska stran čakala celih šest let, od leta 2006, ko je izraelsko sodišče izreklo sodbo, do leta 2012, ko jo je dalo slovenskemu sodišču v potrditev, če imajo v lastni zakonodaji določen rok petih let za njeno izvršitev? Po mnenju pravnikov Inštituta za primerjalno pravo na Pravni fakulteti UL je višina odškodnine 2,3 milijona evrov kaznovalna, kazenska odškodnina pa je po njihovem mnenju »v nasprotju z našim pravnim redom, o čemer je že odločalo Ustavno sodišče RS«.

»Naročenega mnenja IPP vrhovno sodišče ni moglo upoštevati, ker je bilo sodišču predloženo prepozno. Tudi če bi ga, bi za ta argument najverjetneje ugotovili, da ne drži. Iz izraelskih odločb sicer izhaja, da gre v večjem delu pri prisojenem znesku za premoženjsko škodo, v manjšem pa za nepremoženjsko škodo. Institut kaznovalne odškodnine, ki jo poznajo nekatere ureditve in ki bi pri nas utegnila biti sporna, se priznava samo v povezavi z nepremoženjsko škodo, a je izraelsko sodišče, kot izhaja iz sodbe, ni prisodilo.«

Posledice za zdravstvo

Postavljajo pa se tudi vprašanja, kaj tako visoka odškodninska kazen za zdravnika lahko povzroči za slovenski pravni red. Doleti lahko katerega koli slovenskega zdravnika, ki deluje mednarodno, ki je vrhunski strokovnjak, sposoben najzahtevnejših posegov, ki pa so vedno povezani z velikimi tveganji. Bo to odprlo vrata za tožbe zdravnikov z odškodninami v višinah, zaradi katerih bodo ob vse svoje premoženje? Kdo bo potem sploh še opravljal zdravniški poklic?

»Pri prisojeni odškodnini je treba ločiti med delom, ki odpade na nepremoženjsko škodo (npr. telesne in duševne bolečine ter strah), ter delom, ki se nanaša na premoženjsko škodo (stroški oskrbe in pomoči, prilagoditve stanovanja, potni stroški in stroški mobilnosti, medicinska oprema in terapije, izguba dohodkov itd.),« pojasnjuje Betettova. Ugotovitev izraelskega sodišča je, da je obstajalo pogodbeno razmerje med pacientom in zdravnikom. V takšnih primerih je treba biti posebno pozoren tudi na pravne vidike posla, vključno z zavarovanjem morebitne odškodninske odgovornosti. Ker ni izključeno, da je zdravnik kot fizična oseba lahko tožen tudi v tujini, mora v postopku ustrezno sodelovati, sicer zaradi neustreznega upoštevanja pravnih vidikov lahko nastanejo tudi nesorazmerne pravne posledice.«