Tiskane izdaje
Postojna − 15. septembra pred 69 leti je začela veljati pariška mirovna pogodba, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Od leta 2006 je 15. september tudi državni praznik, vendar ni dela prost dan. Osrednja slovesnost ob prazniku bo v soboto v Postojni, v uradu predsednika republike pa bo danes dan odprtih vrat.
Častna straža Slovenske vojske bo danes postrojena pred predsedniško palačo, udeležence dneva odprtih vrat pa bo zaradi odsotnosti Boruta Pahorja v njegovem imenu pozdravila Tanja Pečar.
Za večino Primorcev, ki so pred uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 pod nacistično Nemčijo, je 15. september 1947 pomenil pridružitev matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije.
Mirovna pogodba je sicer pod Italijo umestila Benečijo, Rezijo, Gorico in Kanalsko dolino. Tako je zunaj slovenskih meja, v Italiji, ostalo še 140.000 Slovencev. Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z osimskimi sporazumi.
Osrednjo slovesnost ob letošnjem prazniku pripravljajo to soboto v Postojni pod naslovom Primorska srčna. Organizator je Občina Postojna ob finančni pomoči preostalih primorskih občin, saj je državna proslava organizirana le vsakih pet let. Slavnostni govornik na letošnji prireditvi bo Matjaž Kmecl.
