Barbara Hočevar, notranja politika
Ljubljana – Kompromisni predlog, s katerim naj bi se izognili referendumu, se zdi sprejemljiv nasprotnikom družinskega zakonika, njegovi zagovorniki pa opozarjajo na to, da bi istospolnim partnerjem vzelo pravice, ki jih imajo po zdaj veljavnih zakonih. Barbara Hočevar
Družinski zakonik je eden temeljnih zakonov in zelo slaba popotnica je, če nas že na začetku tako deli, je prepričan Tomaž Merše iz Družinske pobude, ki je predstavila kompromisni predlog družinskega zakonika, s katerim se je mogoče, po njihovem prepričanju, izogniti referendumu, ki bi davkoplačevalce stal okoli štiri milijone evrov. Besedilo so poslali vsem parlamentarnim strankam in jih prosili, naj se do jutri zvečer opredelijo do njihove zamisli, ter tudi obema civilnodružbenima organizacijama, ki sta se najbolj angažirali ob sprejemanju zakonika. Civilna iniciativa za družino in pravice otrok je zagotovila, da ne bo vložila zbranih 42.000 podpisov v podporo referendumu, dokler ne bo jasno, ali bodo poslanci pobudo sprejeli.
Pravice otrokom,
partnerjem ne
»Kompromisni predlog v primerjavi z obstoječim zakonikom nikomur nič ne jemlje, hkrati pa daje zvezi med moškim in žensko spet njen družbeni pomen ter očetovstvu in materinstvu in urejenim odnosom med materjo in očetom priznava njihov izredni pomen za korist otrok,« je strnil Tomaž Merše. Definiciji zakonske zveze – da je to življenjska skupnost ženske in moškega – bi dodali, da je njen pomen v zasnovanju družine.
Druga bistvena sprememba bi bila, da bi partnerska skupnost kot življenjska skupnost dveh žensk ali dveh moških imela enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, »če zakon tako določa«. V zakoniku zdaj piše »če zakon ne določa drugače« in v teh štirih oziroma petih besedah se skriva bistveno več pomena, kot bi si lahko pravniški laiki lahko predstavljali. Po obstoječi dikciji je ta člen v družinskem zakoniku zadoščal, da imata homoseksualna partnerja pravico do zdravstvenega zavarovanja drug po drugem, uveljavljanja davčnih olajšav, dedovanja,... skratka skoraj vse pravice, kot jih imajo zakonci, razen do skupne posvojitve otrok. Zapis »če zakon tako določa« pa pomeni, da bi morali spremeniti okoli trideset zakonov (stanovanjski, zdravstveni, pokojninski, o upravnem postopku, o delovnih razmerjih...) in v vsakem od njih posebej zapisati pravice, ki veljajo za istospolno partnersko skupnost. Merše meni, da je taka opredelitev nujna, ker zdaj niti ne vemo, na katera vsa področja pravzaprav posega družinski zakonik. Prav vsi, ki se jim zdi zakonik sprejemljiv, pa se jim zdijo ta formulacija in njene posledice korak nazaj – ampak ne samo od zakonika, temveč od sedanje ureditve. Obstoječi zakon o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti, ki bo z uveljavitvijo družinskega zakonika prenehal veljati (to predvideva tudi Meršetov kompromis), namreč daje bistveno več pravic.
Predstavniki Družinske pobude hočejo iz zakonika črtati tudi institut zunajpartnerske skupnosti, v kateri živita istospolna partnerja, ki svojega razmerja nista pravno uredila. Kar pomeni, denimo, da eden od partnerjev po smrti drugega ne bi mogel dedovati, ne glede na to, koliko časa sta skupaj živela in kaj sta skupaj ustvarila, če svoje skupnosti nista formalizirala.
Iz členov, ki veljajo za zakonsko zvezo in se smiselno uporabljajo za istospolno partnersko skupnost, pa bi črtali določbo, da imata zakonca pravico svobodno odločati o rojstvu otrok. »Dva moška ali dve ženski ne moreta spočeti in roditi otroka, zato jima država te pravice ne more podeliti. Verjamemo, da predlog ne bi smel biti sporen za nikogar, saj predlagatelji zakonika trdijo, da ni namen te določbe omogočiti nadaljnje zakonodajne postopke za uzakonitev umetne oploditve za ženske istospolne pare in tako imenovanega nadomestnega materinstva za moške istospolne pare,« so utemeljili pri Družinski pobudi.
Ne bi vzdržalo
ustavne presoje
Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je podprl to, da se v pobudi niso dotaknili vprašanj opredelitve družine, posvojitev in pravic otrok. »Veseli nas, da so te rešitve za pobudnike sprejemljive, saj je to tisto, kar zakonik postavlja v ospredje,« je komentiral Svetlik.
Opredelitev namena zakonske zveze, kar zahteva Družinska pobuda, je mogoča. »S tem, da namen ni zgolj zasnovanje družine, ampak tudi zadovoljevanje čustvenih, spolnih, moralno-etičnih, ekonomskih in še nekaterih drugih potreb. Dva sedemdesetletnika se najbrž ne poročita zato, da bi imela otroke. Seveda pa bi to isto vlogo morali priznati tudi zunajzakonski zvezi, kajti vemo, da se danes v njih rodi več kot polovica otrok v Sloveniji.«
Svetliku pa se zdi med drugim sporno, da se istospolnim partnerskim skupnostim v tem predlogu omejijo pravice samo na tiste, ki jih daje zakonik, ne pa tudi na preostale, ki izhajajo iz načela temeljnih človekovih pravic. »To je korak nazaj od sedanje ureditve, ne samo od družinskega zakonika.« Iz vidika človekovih pravic taka opredelitev ne bi mogla vzdržati presoje niti stroke niti ustavnega sodišča, meni minister.
S podpisi bodo počakali
Civilna iniciativa za družino in pravice otrok je 42.000 podpisov v podporo referendumu zbrala že pred tedni, a jih še ni vložila. In jih očitno še nekaj dni ne bo – rok poteče 11. februarja. Njen vodja Aleš Primc je izjavil, da hočejo dati priložnost kompromisnemu dogovoru. »V predlogu še marsikaj manjka, menimo pa, da bo v pogovorih mogoče še kakšne stvari spremeniti in kaj dopolniti. Naša odgovornost do državljanov je, da bi bil sklenjeni kompromis tisto, kar so ljudje, ki so dali podpis za referendum, hoteli,« je dejal Primc.
V kampanji Za vse družine nasprotno v predlogu Družinske pobude ne vidijo nič kompromisnega, temveč ohranitev protiustavnega stanja: »Žal nam je, da nasprotniki družinskega zakonika tako izigravajo voljo 48.380 državljanov in spet zlorabljajo instrumente pravne države. Ne čudimo pa se, da je ta njihov preobrat nastal prav v trenutku, ko kar tri javnomnenjske raziskave nakazujejo, da bi večina volivcev podprla novi zakonik.« Civilna iniciativa za družino in pravice otrok zagotavlja, da ne bo vložila zbranih 42.000 podpisov v podporo referendumu, dokler ne bo jasno, ali bodo poslanci novo pobudo sprejeli. Politične stranke o kompromisu
Med političnimi strankami se je v prid kompromisu doslej izrekla NSi, tudi pri SLS so naklonjeni morebitnim dogovorom, ki bi preprečili referendum. Pri Pozitivni Sloveniji in SD se z iniciativo Družinske pobude ne strinjajo in menijo, da bi moral čim prej začeti veljati zakonik. Pri SD so predlog Družinske pobude ocenili kot »zavajajoč, na videz prinaša nedolžne kompromise, v resnici pa vnaša nove diskriminatorne in protiustavne rešitve«. SDS, Desus in DLGV bodo gradivo še proučili, so pa pri DLGV ponovili, da sedanji zakonik podpirajo.