Tiskane izdaje
Ljubljana − Strokovnjak dr. Denis Čaleta iz Inštituta za korporativne varnostne študije je prepričan, da varnostno-obveščevalne sile v Belgiji niso dovolj dobro opravile svoje naloge. Obenem, opozarja, je težko reči, da bomo z uvedbo skrajnih varnostnih ukrepov zmanjšali tveganja na minimum. Bo pa treba za to okrepiti sodelovanje med članicami EU.
Ali sta aretacija pariškega napadalca Salaha Abdeslama in napad v Bruslju povezana?
Prepričan sem, da je to odziv na aretacijo Abdeslama oziroma na velik pritisk, ki so ga varnostne sile v Belgiji izvajale na teroristične celice, predvsem na tisto, ki so ji sledili od terorističnega napada v Parizu. Že belgijski notranji minister je opozarjal, da bo treba kljub tej aretaciji pričakovati močan odziv. To, kar se je zgodilo v torek, kaže, da ima Belgija velik problem s terorizmom in da tamkajšnje varnostne sile verjetno niso naredile svoje domače naloge.
Napad na letališču se je zgodil pred okencem za prijavo potnikov, kamor lahko vstopi kdor koli, ne da bi ga prej pregledali. Obe eksploziji sta bili izvedeni ad hoc, kar kaže, da je mogoče teroristične napade izvesti tudi na hitro, brez večjih priprav. Zgodila sta se tam, kjer je nepregledna množica ljudi. Takšen dogodek je nemogoče preprečiti brez vnaprejšnjih obveščevalnih podatkov ali kakšnega posebnega, čudnega obnašanja, ki bi ga lahko varnostni sistem zaznal s kamerami. Videti je, da gre v obeh primerih bolj za simbolno dejanje kot pa za namen povzročanje velikega števila žrtev. Nekakšno sporočilo varnostnim službam, da se usmerijo v iskanje nekoga drugega in popustijo pritisk na celice, kjer so bili morda že zelo blizu odkritja ... Vendar je še veliko nerešenih vprašanj.
Kako je mogoče, da se je napad zgodil kljub najvišji pripravljenosti v Belgiji?
Po aretaciji Abdeslama bi morali bolje zavarovati ključne točke, kamor zagotovo spada tudi letališče. Obenem pa je treba vedeti, da popolne varnosti ni. Boj proti terorizmu ni tek na kratke proge. Če več desetletij zanemarjaš neki problem, ki se začne že pri integraciji ljudi, socialni izključenosti, odrivanju na margino, potem so posledice. Dokler bo nekdo zaradi svojega verskega ali drugega prepričanja pripravljen končati življenje tako, da se razstreli, ni mogoče reči, da smo izvedli ukrepe, zaradi katerih smo popolnoma varni. Bolj ko sta družba in mednarodno okolje prepletena s konflikti, bolj bo terorizem na pohodu. A vzroki za napade so lahko različni: v Bruslju je bil v ozadju verski ekstremizem in radikalizem, na Norveškem desni ekstremizem.
Koliko je ogrožena Slovenija?
Včerajšnji napad v Maliju na vojaško bazo kaže, da so ta trenutek bolj kot Slovenija ogroženi pripadniki vojske, ki delujejo v kriznih žariščih. Vendar se ne moremo izločiti iz skupnega boja proti terorizmu. Večina orožja, ki je uporabljeno v napadih, pride po balkanski poti. Odgovorni nismo le za varnost v Sloveniji, ampak tudi v Belgiji, saj se terorizem vedno umika ali se oplaja s tistimi območji, kjer skrajneži mislijo, da so varni, in kjer varnostni organi nanje ne pritiskajo dovolj. Teroristične celice oziroma teroristi so se umikali tudi v Belgijo kot v varno okolje, zato pa je danes tako ogrožena.
Kaj bi morali EU in Slovenija storiti za večjo varnost?
Vedno pridemo do enakih ugotovitev: premalo sodelovanja med organi, tako v okviru nacionalne varnosti kot na mednarodni ravni. Vedno nekje neka informacija zastane. Verjetno je iluzorno pričakovati, da se bodo vse informacije pravočasno znašle na pravem mestu, vendar si moramo prizadevati za močnejše sodelovanje. Okoliščine nas silijo v to, da bomo morali, če bomo hoteli govoriti o skupni evropski varnostni politiki, tudi nekaj storiti za bolj operativne in učinkovite evropske organe. Europol sicer deluje, vendar nacionalni interesi vedno prevladajo, kar slabi skupni nastop. Pri vsej birokratski organizaciji in množici podatkov se lahko zgodi, da kakšen podatek ne pride tja, kamor bi moral, in da se osumljenci, ki so v eni državi precej znani, v drugi prosto gibljejo. Treba se je zavedati, da z odprtimi mejami znotraj EU kriminal ali terorizem prehajata brez nadzora. Sodelovanje med državami pa je vedno korak za njimi.
