Pritiski na upokojitvene pogoje

Zahteve mednarodnih institucij – vlada sprememb še ne načrtuje.

Objavljeno
14. november 2013 12.04
Erika Repovž, gospodarstvo
Erika Repovž, gospodarstvo

Ljubljana – Mednarodni monetarni fond že dlje časa opozarja Slovenijo, naj zaostri upokojitvene pogoje, zadnje čase pa podobni pritiski prihajajo tudi iz drugih mednarodnih institucij – med njimi so najglasnejši pozivi evropske komisije in OECD.

Po priporočilih iz tujine, ki prihajajo po slabem letu od uveljavitve zadnje pokojninske reforme, naj bi v Sloveniji v doglednem času spremenili pokojninski sistem tako, da bi se pogoji za upokojevanje povečevali avtomatično in skladno z rastjo povprečne starosti prebivalstva.

Po naših informacijah vlada za zdaj sprememb pokojninske zakonodaje ne pripravlja in po zagotovilih z ministrstva za delo o zaostrovanju upokojitvenih pogojev še ne razmišljajo.

Sindikati pa zaradi čedalje pogostejših pritiskov iz tujine opozarjajo, da si je treba pred uvedbo kakršnihkoli novih reform na tem področju vzeti čas, da se pokažejo rezultati zadnje reforme, ki je v veljavi šele slabo leto dni, in da bi »reformna histerija«, ki jo zahtevajo politiki iz Bruslja, pred tem razmere le še poslabšala.

Po njihovem mnenju država na račun upokojencev ne more več reševati javnih financ, če se hoče izogniti še večjemu tveganju revščine med neaktivnimi in brezposelnimi, starejšimi od 55 let.

Po podatkih statističnega urada za leto 2011 je bilo tveganje revščine pri enočlanskih gospodinjstvih v populaciji nad 65 let 45-odstotno, pri samskih ženskah v tej starostni skupini pa celo 49,3-odstotno. Ta podatek kaže, da pri upokojencih ni več prostora za varčevanje, so prepričani pri ZSSS.

Po njihovem mnenju predstavniki mednarodnih institucij, ki prihajajo v Slovenijo, dobivajo enostranske informacije, ki jim ne omogočajo, da bi realno ocenili obseg zadnje pokojninske reforme in socialno vzdržnost slovenskega pokojninskega sistema, pri čemer opozarjajo, da bi novo zaostrovanje in zviševanje upokojitvene starosti v vedno bolj zaostrenih pogojih na trgu dela povzročila socialni kolaps.

Delež, ki ga mora za pokrivanje pokojninske luknje nameniti država, bo letos dosegel 1,65 milijarde evrov, to je 17 odstotkov državnega proračuna. Izdatki za pokojnine pa bodo znašali dobrih pet milijard evrov.