Tiskane izdaje
Maribor - Občinska admininstracija je v slabih treh letih, odkar je župan postal Andrej Fištravec, za potovanja in konference z namenom privabljanja investitorjev porabila 105.338 evrov. Največkrat je občinarje pot vodila na Kitajsko, kjer so sicer podpisali nekaj dogovorov, vendar brez vidnih učinkov.
Največkrat, kar desetkrat, je na Kitajsko letel Fištravčev svetovalec Marko Kovačič, Fištravec je bil tam trikrat, uslužbenka njegovega kabineta Simona Partlič in Marjeta Kristofić Jamnik, na občini zadolžena za mednarodne odnose, pa po sedemkrat. Na Kitajsko in v druge kraje po svetu je na občinske stroške skupno potovalo 14 ljudi, kar je mestno blagajno po podatkih, ki so jih poslali z občine, stalo 58.310.
Tudi poslovna foruma nista bila poceni. Slovensko-kitajski je iz občinskega proračuna posrkal dobrih 22.500 evrov, slovensko-beloruski pa slabih 24.500 evrov. Na Mestni občini Maribor (MOM) vsebine pogovorov, ker ne gre za javne subjekte, ne morejo razkriti, opažajo pa zadovoljstvo in hvaležnost podjetnikov.
Kratkoročnih učinkov ni
Direktorica Štajerske gospodarske zbornice Aleksandra Podgornik je poudarila, da v tem primeru ni možno govoroti o kratkoročnih učinkih, saj gre za trge, kamor je treba opraviti več potovanj za navezovanje stikov: »Če bi se, recimo, pogovarjali o Avstriji, so učinki bistveno drugačni, posli se odvijajo hitreje.«
Glede učinkov potovanj na MOM pojasnjujejo, da sta opazna dva rezultata sodelovanja s Kitajci: družba Vinmar ima v najemu premoženje propadlega Vinaga, podjetje Tam-Durabus pa v Mariboru izdeluje avtobuse. Kakšne so pri tem Fištravčeve zasluge, z MOM niso sporočili, je pa dejstvo, da je Durabus proizvodnjo avtobusov zagnal preden je Fištravec postal župan.
Doslej najbolj konkretna Fištravčeva obljuba je povezana s tovarno baterij, ki naj bi jo tajvanski investitor odprl že do konca leta 2014, a iz tega ni bilo nič. Zdaj na MOM trdijo, da so z investitorjem, družbo Shihlien Apex, podpisali dogovor, da bo ta z aktivnostmi za zagon investicije začel letos.
Ob tem na MOM pravijo, da so s Kitajci zagnali več projektov, ki sicer še ne kažejo vidnih rezultatov, vendar pričakujejo, da jih nekateri bodo. Zlasti tisti, ki so dogovorjeni v pisni obliki. Med njimi so, denimo, zagon proizvodnje majhnih električnih avtobusov, gradnja poslovno-stanovanjskega kompleksa, sodelovanje na področju turizma z mesti Huai'an, Hangzhou in Ningbo, dogovor o distribuciji slovenskih izdelkov na Kitajskem med podjetjem Nipa (hčerinsko podjetje Nigrada) in podjetjem Fusheng iz Nanchanga ter dogovor o sodelovanju med Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano ter uradom za varovanje okolja občine Chongquing glede sodelovanja pri strategiji zaščite okolja.
Mestni svetnik SDS Renato Škerbinc pravi, da župan Fištravec o učinkih teh potovanj mestnega sveta ne seznanja. Na vprašanja po njegovih besedah odgovarja, da učinki še bodo, in sicer v slogu, da so ta prizadevanja kot majhen otrok, ki mora odrasti. Škerbinc Fištravčevo početje označuje za zapravljanje: »On samo govori, da bo, da je to dolgotrajni proces, denar pa gre.«
Županova matematika
Kako bo torej Fištravec uresničil predvolilno obljubo o novih 5000 delovnih mestih? Na občini odgovarjajo, da s paleto ukrepov, kot je spodbujanje podjetij k ustvarjanju boljših poslovnih rezultatov, spodbujanje tržnih dejavnosti javnih podjetij, privabljanje manjših tujih investicij, promocija večjih investicijskih projektov, spodbujanje samozaposlovanja ter socialnega podjetništva in zadružništva.
»5000 je visoka številka. To bo težko doseči. Če jo bo, bomo zelo veseli,« poudarja Podgornikova. A po njenih besedah je treba zlasti zajeziti odpuščanja, saj je strošek ohranitve delovnega mesta nižji od vložka v novo delovno mesto. Poleg tega bi MOM za gospodarstvo veliko naredila, če bi mu šla bolj na roko pri pridobivanju raznih dovoljenj, meni prva dama tukajšnje gospodarske zbornice.
Mestni svetnik Škerbinc pa ne dvomi, da bo Fištravec cilj dosegel, saj je bil Maribor predlanskega oktobra dejansko na dnu, vendar ima pomisleke glede županove matematike: »On gleda samo število zaposlenih v Mariboru. Tudi če jaz, ki imam s. p., zaposlim čistilko, se bo to njemu štelo v kvoto novozaposlenih. To je smešno, dejansko pa mu bo šlo skozi. Dejansko jih bo 5000 več, samo ne po njegovi zaslugi.« Za primerjavo, število brezposlenih Mariborčanov se je ob koncu oktobra 2014 ustavilo pri 15.369, leto kasneje jih je bilo brez dela 14.054, torej 1315 manj.
