Tiskane izdaje
Na bojazni, izrečene na skupnem zasedanju občinskih svetov Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki o tem, da odločitve HSE vodijo v zapiranje Termoelektrarne Šoštanj (Teš) in Premogovnika Velenje, morda tudi v načrtno zniževanje vrednosti kot pripravo na poceni prodajo, pa je Levičar odgovoril, da to ne pride v poštev: »Šoštanj kot energetska lokacija je skupaj s Krškim, Savo in Dravo za Slovenijo ključna in nikakor si ne moremo privoščiti, da bi jih prodajali. Tudi pri oblikovanju strategije SDH se je vlada za to zavzemala. Reševanje trenutnih težav v energetiki, ki so po vsej Evropi podobne, je možno le z iskanjem notranjih rezerv v energetskih družbah. Ne podpiramo odpuščanja, temveč ukrepe za zmanjšanje stroškov in povečanje prihodkov. Ena izmed rešitev je tudi vertikalna integracija, saj Teš od HSE v povprečju dobi 35 evrov za megavatno uro, ki jo industrija in gospodinjstva plačajo po 50 do 58 evrov. Pomoč države pa je mogoče zagotoviti s sicer neprijetnimi CRM-mehanizmi, s katerimi se del ekonomske cene prevali v podražitev.«
Predsedniki uprav HSE Blaž Košorok in SDH Marko Jazbec ter direktor Teša Arman Koritnik se sinočnjega zasedanja niso udeležili, Košorok in Jazbec pa sta se opravičila z obrazložitvijo, da v skladu z etiko korporativnega upravljanja ne moreta sodelovati na takšnih sestankih.
Velenjski župan Bojan Kontič je opravičilo pospremil z besedami, da so ta moderni način korporativnega upravljanja očitno uvedli v zadnjih dneh, ko niso več pripravljeni delovati v korist družbe, temveč so odločeni izpeljati načrte, ki jih ne kaže javno razlagati.
Povod za skupno izredno zasedanje šaleških občinskih svetov je bila nedavna napoved o odpuščanju do 177 delavcev v Tešu, odločitev Teša o delnem obratovanju okoljsko in energetsko manj primernega bloka 4 namesto dograditve bolj učinkovitega in sprejemljivega bloka 5, informacije, da HSE ugodnejše posojilo Evropske investicijske banke za blok 6 menjuje za obveznice HSE z višjim donosom ter informacije o menda 400 milijonov težkih slabitvah v Tešu.
»Tej dolini so ob odločitvi o gradnji bloka 6 zagotavljali čistejše obratovanje, delovanje elektrarne do leta 2054 in ohranjanje delovnih mest. Zdaj nam spremenjenih načrtov niso pripravljeni niti razložiti,« je dejal Kontič. Po njegovem še nihče ni jasno in razumljivo razložil, zakaj se je blok 6 s 600 milijonov podražil na 1,4 milijarde evrov, tudi zdaj pa ne pojasnijo svojih odločitev v zadnjih mesecih.
Nekdanji direktor Teša in zdaj velenjski podžupan Peter Dermol je predstavil podatke, za katere si po njegovem »HSE ne želi, da bi jih javnost poznala, saj bi imeli zaradi tega težave«.
Podražitev bloka 6, o katerem je Levičar dejal, da je največja energetska naložba v Sloveniji po 40 letih, je po Dermolovih besedah razumljiva. V letih 2005 do 2008 so se cene termoenergetskih objektov povečale za 97 odstotkov, več tisoč ton bakra in niklja, ki so vanj vgrajene, za 200 odstotkov, nemška študija, ki jo je naročil HSE, pa je leta 2009 blok 6 ocenila na več kot dve milijardi evrov.
»Medtem ko je za vsako težavo v državi, tudi če se podražijo vrtci, menda kriv blok 6, nihče ne poroča, da se je elektrarna na Spodnji Savi podražila za 300 odstotkov,« je rekel Dermol. In še: »Ko je leta 2012 na HSE prišel Košorok, je plačilo za zakup moči Tešu s sto znižal na sedanjih 50 milijonov evrov. V letu 2013 se je prihodek HSE povečal za 35 milijonov evrov nad planom, v Tešu pa zmanjšal za 34 milijonov evrov. Pri odkupu elektrike od Teša po 35 evrov in znatno višji ceni pri prodaji je imel leta 2014 HSE 81 milijonov evrov dobička, če bi elektriko dravske, soške in šoštanjska elektrarne prodajali sami, pa bi imeli v istem letu od 120 do 150 milijonov evrov dobička. Tudi emisijske kupone so leta 2013 Tešu zaračunali po višji ceni od tržnih in Teš samo s tem oškodovali za 20 milijonov evrov. Še leta 2014 je bilo načrtovano obratovanje bloka 5 do leta 2027, zdaj pa stoji in ni nadgrajen s transformatorsko postajo in napravo za dušikove pline. Občasno dovoljenje za delovanje je dobil blok 4, čeprav je okoljsko in energetsko manj učinkovit in čeprav je bilo vanj vloženih le 18 milijonov evrov, v blok 5 pa kar 68 milijonov evrov. Žal dvomim, da te in druge podatke na SDH sploh poznajo,« je bil kritičen Dermol.
Oglasil se je tudi nekdanji direktor Teša Uroš Rotnik, zdaj direktor javnega podjetja Komunala Velenje, ki od Teša kupuje toplotno energijo za vso Šaleško dolino: »Slika ni takšna, kakršno prikazujejo. Slovenija porabi 12.000 gigavatnih ur električne energije, sami je proizvedemo 10.000, zato je govorjenje o nizkih cenah elektrike v Evropi zavajanje. Ves dobiček za HSE ustvarijo Teš, Dravske elektrarne Maribor in Soške elektrarne. Blok 6 se je zaradi podražitve opreme dvakrat dražji, nihče pa ne polemizira o tem, da se je gradnja Hidroelektrarne Spodnje Brežice s 87 podražila na 260 milijonov evrov, torej trikrat. Stroka bi lahko jasno povedala, da blok 6 Slovenija nujno potrebuje zaradi ekonomičnosti, saj enako proizvodnjo elektrike namesto s prejšnjimi štirimi zagotavlja zdaj s tremi milijoni ton premoga, pa tudi, ker edini zagotavlja sekundarno regulacijo in jalovo energijo. Toda stroka molči, ker bi ostala brez naročil za projekte. Vse bo jasno, ko se bo blok 6 prvič ustavil zaradi okvare.«
