Tiskane izdaje
Ljubljana – Ali morajo biti javnost in mediji zaskrbljeni, ker sta izdajatelja Reporter Media in PRO TV medijska produkcija dobila sodno odredbo, ki reviji Reporter Magazin in oddaji VV Faktor prepoveduje poročanje o zasebnosti zakoncev Login? To je verjetno najpomembnejše vprašanje, ki se postavlja tudi po včerajšnjem javnem pismu Sama Logina, za katerega pričakuje, da ga bomo mediji objavili v vsej veličini.
V javnem pismu Samo Login pojasnjuje, zakaj sta se z ženo obrnila po pomoč na sodišče ter zakaj si želita in zaslužita zasebnost: »Nikoli se nisem želel veliko izpostavljati javnosti. /.../ Zasebnost je za naju pomembna stvar in ne mislim na dolgo razpravljati o njej.« V odprtem pismu Login urednikoma Silvestru Šurli in Bojanu Požarju očita, da so šli z raziskovalnim novinarstvom predaleč.
»Ko ste se odločili, da boste pisali o najinih sorodnikih, se s tem nisva mogla sprijazniti, ker jim najin uspeh že tako velikokrat predstavlja breme. Tako enostavno je: želiva si zasebnosti in do neke mere sva se sprijaznila, da je midva ne bova imela več v polni meri. Ali je preveč, če si želiva to za svoje najbližje?«
Pravni pogled
Sodišče ju je obakrat uslišalo. Nas mora to skrbeti? »Vsekakor. In zagotovo gresta zadnji odločitvi prvostopenjskih sodišč v zadevi relativno javnih osebnosti v skrb vzbujajočo smer,« pravi strokovnjak medijskega prava, ki noče biti imenovan. Trditev Loginov in ocena sodišča, da nista javni osebi, po njegovem mnenju ne zdrži v celoti.
»Zakonca sta po poslu z državnim Telekomom, po nekaj javnih nastopih, potem ko sta postala najbogatejša Slovenca in še pozneje, ko sta premoženje prenesla na Ciper, spodbudila legitimen javni interes. Torej sta relativno javni osebi, nista pa absolutno javni osebi, kot denimo politiki.«
Naš sogovornik, ki vprašanj Reporterja za Logine ni videl, verjame, da je sodišče na prvi stopnji izvedlo preizkus sorazmernosti posega v zasebnost Loginov in na podlagi tega presodilo. Običajno sodišča na prvi stopnji v takšnih zadevah odločajo previdno, dostikrat v prid tistega, ki poskuša obvarovati svojo zasebnost.
»Če odločitev v primeru Reporterja za silo še lahko pripišemo temu, da je sodišče videlo vprašanja in presodilo, da preveč posegajo v zasebnost, je nedopustno, da sodišče takšen poseg izvede v primeru televizijske oddaje v živo, kjer ne morejo vnaprej vedeti, kakšna bodo vprašanja,« pravi pravni strokovnjak.
Priprta vrata za zlorabe
Prepričan je, da bosta obe sodni odredbi na višji stopnji zavrnjeni, sicer to pomeni, da po podobnem ključu ne bo dovoljeno posegati v zasebnost nobene druge relativno javne osebnosti, kot so športniki, gospodarstveniki, tajkuni in ne nazadnje tudi novinarji, kadar ne bodo hoteli, da se piše o njih.
Izredni profesor dr. Marko Milosavljević z ljubljanske fakultete za družbene vede pa je spomnil, da je odločba sodišča v primeru oddaje VV Faktor Bojana Požarja v nekaterih delih nejasna. Težko je ugotoviti, ali gre za tipkarske oziroma slovnične napake.
»Pri zapisu, da ni dovoljeno 'objavljati zasebno življenje pot drugega upnika', ni jasno, ali to pomeni »zasebno življenje in pot« ali zgolj »zasebno življenjsko pot«. Prvi pomen bi se nanašal tudi na kariero, kar je širša kategorija od drugega, ki bi opredeljeval samo zasebno življenje,« opominja sogovornik.
Dvoumen je tudi zapis, da ni dovoljeno objavljati 'fotografije iz časa šolanja oziroma izobraževanje', kar bi utegnilo pomeniti: da ni dovoljeno objavljanje »fotografij iz časa šolanja in izobraževanja« ali pa da ni dovoljeno objavljati ne fotografij iz časa šolanja ne ničesar o izobraževanju. »Vse to pušča različne interpretacije. To pa pri tako pomembnih odločitvah, kot so omejevanje svobode izražanja in medijske svobode, ni dobro in kaže na nenatančnost sodišča,« je jasen Milosavljević.
Enkrat tako, drugič drugače
Prepovedi, ki jih je izdalo sodišče, se pri Samu Loginu in njegovi ženi Izi Login razlikujejo. Pri Izi Login se nanašajo na zasebno življenje v ožjem smislu (med drugim na prejšnje ime in priimek ter fotografije iz zasebnega življenja), pri Samu Loginu pa je prepoved širša in se nanaša še na kraje, v katerih je odraščal in se šolal, ter izobraževanje. »Ni jasno, ali sta to sama zahtevala ali pa jima je sodišče prisodilo različne pravice,« izpostavlja sogovornik.
Prepoved glede zasebnih podatkov, še zlasti za Izo Login, pa se mu zdi precej nenavadna predvsem zato, ker je nekatere zdaj prepovedane informacije o sebi, med drugim svoj nekdanji priimek (Sodnik) in tudi podrobnosti o izobraževanju v intervjujih razkrila kar sama, denimo v Oniplus februarja letos. To pa je tisto, kar pri presoji pravice do zasebnosti upošteva tudi Evropsko sodišče za človekove pravice.
»Če oseba konsistentno varuje svoje zasebno življenje, tudi evropsko sodišče določi večjo zaščito pred posegi medijev. Kadar pa so osebe že same nastopale v medijih in predstavljale svoje zasebne podatke, običajno sodišča – tudi ESČP – medijev ne omejujejo, razen pri najbolj občutljivih osebnih podatkih, denimo o zdravstvenem stanju, ter podatkih in fotografijah mladoletnih oseb. Sodišča tedaj presojajo bolj svobodno do medijev, tudi če gre za relativni, torej ne absolutni javni osebnosti.«
