Tiskane izdaje
Kočevje – Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pravijo, da uspešnosti programa Pokolpja ne morejo ocenjevati, ker so vsi ukrepi in instrumenti v začetni fazi. Toda po dveh letih, odkar je bilo območje občin Kočevje, Loški Potok, Osilnica, Kostel, Črnomelj, Semič in Metlika razglašeno za problemsko območje z visoko brezposelnostjo, je bilo nekaj konkretnih ukrepov že izpeljanih.
Država naj bi za ukrepe Pokolpja v obdobju 2011-2016 namenila 292,7 milijona evrov, s tem, da ni vštet znesek za ureditev železniške infrastrukture. »Toda ravno sedaj bi občina morala narediti vse, da se sredstva povečajo ravno za to področje, tako da bo Kočevje čimprej povezano z Ljubljano po posodobljeni železniški progi,« izpostavlja Janko Veber, poslanec in kočevski svetnik SD, trenutno najpomembnejšo temo.
Da program Pokolpja na Kočevskem nekako ni zaživel, priznava tudi kočevska podžupanja Lili Štefanič. Razlogi so povsem konkretni, meni sogovornica: »V posameznih ukrepih so opredelitve, ki so za te kraje ovira in jih bomo poskušali spremeniti.« Tak konkreten primer so rezultati prvega razpisa za spodbujanje začetnih investicij in ustvarjanje novih delovnih mest. Uspešnih je bilo 22 začetnih investicij v Beli krajini in le 10 na Kočevskem, s tem, da so od 3,2 milijona evrov razpisanih sredstev porabili le 2,3 milijona evrov.
»V Beli krajini so bili uspešnejši zato, ker so večja podjetja lažje zagotovila svoj delež, pri nas pa je malim podjetjem težko doseči že spodnjo mejo 15.000 evrov lastne udeležbe,« pravi Lili Štefanič o enem od ukrepov, ki ga bodo poskušali prilagoditi kočevskim razmeram. Drugi problem pa je tudi namera razpisa, da ustvarja nova delovna mesta, pravi Štefaničeva: »Pri nas bi bilo za mnoga podjetja pomembno, da z novo investicijo ohranijo stara delovna mesta.«
Zato, pravi Lili Štefanič, bodo poskušali program Pokolpja s konkretnimi predlogi izboljšati in predloge posredovati vladi. Janko Veber pa dodaja, da to ni dovolj. Občina Kočevje bi se morala kadrovsko okrepiti, tako da bi postala stalen sogovornik ministrstvom, ki objavljajo razpise, saj imajo občine iz Pokolpja dodatne točke oziroma prednost pri razpisih: »Z vsakim ministrstvom bi morali delati in uveljavljati sklep, da se to območje obravnava prednostno,« pravi Veber.
Prav tako pa bi moral biti program Pokolpja oziroma posamezni ukrepi - gre za sedem ukrepov - del javne razprave oziroma dnevnega reda občinskega sveta: »Toda o vsebini in ukrepih programa Pokolpja se do sedaj nismo pogovarjali,« pravi Veber, ki je tudi svetnik občinskega sveta. Bela krajina je pri programu Pokolpja uspešnejša, pravi sogovornik, saj se na Kočevskem ne zavedajo, da je program Pokolpja razvojna priložnost: »Toda ta program sam po sebi ne bo prinesel rezultatov, če za to ne bo zanimanja.«
Da program Pokolpja na Kočevskem nekako ni sprejet - Veber pravi, da verjetno tudi zato, ker je nastal z njegovim sodelovanjem -, dokazujejo tudi izkušnje podjetnikov. Leon Pogelšek je pred kratkim v Metliki, v prostorih nekdanje Beti, odprl 1000 kvadratnih metrov velike skladiščne in proizvodne prostore podjetja Domači vrt. Sedaj je tam zaposlenih 28 ljudi, z njimi pa sodeluje 15 kmetij, z namenom, da spodbudijo lokalno prebivalstvo za pridelavo sadja in zelenjave.
Pogelšek, ki je solastnik podjetja, je poskušal projekt izpeljati v občini Kočevje, pa to ni bilo mogoče, saj je Kočevje, pravi, kot cankarjev Blatni dol: »Tu, v Beli krajini, pa je drugače, saj je tudi občina pomagala, da je projekt uspel. Ljudem na občini je bilo popolnoma jasno, kaj in zakaj delajo.« Ne pa na Kočevskem, dodaja, kjer zaradi razprtij in kreganja vladata zaplankanost in zaprtost, pa ne samo na občini, ampak tudi med podjetniki.
