Tiskane izdaje
Ljutomer - Med razstavljanjem svojih del v Galeriji Anteja Trstenjaka je akademska slikarka Katja Sudec minuli teden organizirala tudi zanimivo usposabljanje (projekt Aktiv) na temo ustvarjalnih metod dela z različnimi družbenimi skupinami. Tudi ranljivimi, kot so slepi in slabovidni.
Domačinka Katja Sudec, ki se je »govorice o umetnosti« naučila na podiplomskem študiju na Univerzi umetnosti v Berlinu, po besedah v. d. direktorice ljutomerske splošne knjižnice Vesne Laissani s svojo delavnico »orje ledino na področju dela z ranljivimi skupinami ljudi, ki imajo zelo velike težave z vklapljanjem v okolico«.
Prav prek delavnic, ki so se v ljutomerski galeriji Ante Trstenjaka že sklenile, se tem skupinam po besedah Laissanijeve pomaga odpirati ta trdno zaprta vrata, ki ranljive ločujejo od siceršnje okolice.
S prvimi usposabljanji v sklopu projekta Aktiv, ki je namenjen povečanju zaposljivosti predstavnikov ranljivih skupin na področju kulture, je Sudečeva s svojo ekipo začela lansko jesen. »V prvi vrsti se posvečamo programom posredovanja v muzejskih in predvsem galerijskih prostorih,« pravi umetnica, »kjer poskušamo vzpostaviti določeno okolje in gledalca animirati«.
V ljutomerski galeriji je ekipa Sudečeve v sodelovanju s Splošno knjižnico Ljutomer minuli teden poleg usposabljanja pedagogov razkazovala svet umetnosti tudi najmlajšim. Zaradi navdušenja otrok in njihovih staršev nad projektom je Laissanijeva že napovedala, da bodo s projektom, »ki je unikum v slovenskem prostoru, nadaljevali aprila. Takrat bodo svoje znanje že delili tisti, ki so se ta teden še učili«.
»Obiskovalca peljemo stran od tiste stroge drže, ki smo je vajeni po galerijah. Pri slabovidnih ponujamo tip, spet druge k govoru o umetnosti povabimo z okusom. Gre za spodbudo nekomu, za katerega ni nujno, da je likovni teoretik. Gre za to, da tega človeka poslušaš, poslušaš njegove asociacije, prek katerih ga potem poskušaš vpeljati na določeno umetniško delo,« nam je rdečo nit delavnic opisala Sudečeva. Otroci, denimo, so v svet umetnosti vstopali prek znanih pravljičnih likov, za katere so s pomočjo slikarke in njene ekipe ustvarjali pravljične bivalne prostore oziroma »pravljične skrinjice«, pri čemer jih je vodila zlasti njihova domišljija.
