Letos bodo izdelali študijo o prostorskem načrtovanju na Krasu, ki bo podlaga za izdelavo razvojnega načrta  Krasa.

Sežana – Izvajanje čezmejnega projekta Kras – Carso je v drugi polovici. Letos bodo izdelali študijo o prostorskem načrtovanju na Krasu, ta bo podlaga za izdelavo celovitega strateškega načrta za razvoj Krasa in smernic za prostorske izvedbene akte na slovenskem in italijanskem Krasu.

V projektu Kras – Carso sodeluje 17 partnerjev, pet občin slovenskega Krasa, občine Trst, Milje, Repentabor, Zgonik, Dolina, Devin - Nabrežina, pokrajini Trst in Gorica z italijanskega Krasa, ter Zavod za gozdove Slovenije, Urad deželne gozdne službe avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine, Lokalna akcijska skupina Kras in Območna razvojna agencija Krasa in ­Brkinov.

Za projekt, ki mora biti končan aprila leta 2013, je občina Sežana kot prijaviteljica in vodilna partnerica leta 2010 pridobila 3.085.000 evrov iz programa čezmejnega sodelovanja Slovenija – Italija 2007–2013.

Nov informacijski center

Marca je bil dokončan nov informacijski center Krasa v starem poslopju občine Sežana. Ta bo usklajeno upravljal in povezoval sprejemne centre in sedanje prenovljene turistične poti ter točke po vsem Krasu: sprejemna centra Gradina in Boljunec, trg v Repnu, center za kulturne aktivnosti Repnič, naravoslovno-didaktični center Bazovica, poti Škocjanske jame–Gabrk, Gorjansko–Brestovica–Brje pri Komnu–nekdanja meja, pot do razgledišča v Cerju, kolesarsko stezo pri potoku Osp, cesto in poti pri Gropadi, cesto Devin–Nabrežina, gozdno učno pot Josefa Ressla, prilagojeno tudi slabovidnim. Povezoval in upravljal bo tudi nov živi muzej Krasa, TIC Hrpelje - Kozina in muzej o vodi na Krasu. Za uporabo poti je že izdelan sistem na osnovi tehnologije GPS.

Prostorska zasnova 
brez meja

Največji poudarek projekta bo iskanje rešitev za celovito prostorsko zasnovo matičnega Krasa, ki bo presegala meje interesov posamezne občine. Prvi korak letos bo s pomočjo slovenskega in italijanskega izvajalca izdelana študija o prostorskem načrtovanju na Krasu z analizo stanja, nato bo še strateški načrt za razvoj Krasa ter smernice za prostorske izvedbene akte v občinah na Krasu. V strokovni skupini za lokalni razvoj sodelujejo predstavniki lokalne in državne ravni, strokovne ustanove, vključeni bodo še predstavniki različnih interesov.

Poseben sklop aktivnosti za upravljanje naravnih območij na Krasu vodi skupina za naravo. Ta bo s pomočjo zunanjih izvajalcev pripravila študijo o Krasu ter smernice za upravljanje naravnih območij na Krasu.

Na vprašanje Dela, koliko bodo kraške občine te strateške načrte in smernice že lahko upoštevale pri izdelavi prostorskih načrtov, je Mateja Grzetič Žerjal z občine Sežana povedala, da bo celovita prostorska zasnova matičnega Krasa izdelana pravočasno. »Pričakujemo, da bodo sodelujoče občine sklepe projekta že lahko upoštevale v prostorskih načrtih. Če bo katera izmed občin ta načrt sprejela prej, se bodo rezultati projekta Kras – Carso uporabili kot mogoča podlaga za pripravo sprememb občinskih načrtov, v vsakem primeru pa bodo sklepi projekta podlaga za skupno prostorsko načrtovanje na Krasu v prihodnje,« je poudarila Grzetič Žerjalova.

Študija o čezmejnem geoparku na Krasu

V pripravi je tudi študija izvedljivosti čezmejnega geoparka na Krasu. S stopnjo varovanja naravnih, predvsem geoloških značilnosti območja, kot jo določa status geoparka, bi bil mogoč trajnostni razvoj, zlasti v smeri geoturizma, s čimer bi se izognili statusu zavarovanega območja, ki pomeni strožji režim varovanja oziroma strožje omejevanje ekonomske rasti.