Tiskane izdaje
Nekdanji direktor mariborske enote Pošte Slovenije, s katero je Progresija sklenila pogodbo o distribuciji Slovenskega tednika, Matjaž Andric, je razkril verjetno enega pomembnejših novih koščkov v sestavljanki z imenom predvolilni brezplačniki. Pojasnil je namreč, da je Progresija, potem ko ni uresničila prvega dogovora o poplačilu zapadlih terjatev, s poslovno enoto Maribor prekinila vsakršne stike in je s Pošto Slovenije odtlej komunicirala »izključno prek člana poslovodstva«, kar je označil za neobičajno. Ta se je po Andričevem mnenju o poslu najbrž pogovarjal tudi z generalnim direktorjem Alešem Haucem, vsekakor pa je mariborska enota poslovodstvu, pa tudi prvemu človeku Pošte, posredovala korespondenco z dolžnikom, to je s Progresijo. Neimenovani član poslovodstva je po naših informacijah najbrž Vinko Filipič, pristojen za trženje.
Pošta si je nakopala neizterljiv dolg
»Pošta Slovenije bi se lahko izognila dolgu, ki smo ga utrpeli in je po informacijah, ki jih imam, neizterljiv,« je menil Andric, ki je pred komisijo našteval, kolikokrat so poslovodstvu predlagali različne ukrepe proti neplačniku, a vsakič neuspešno, češ da je treba še malo počakati in podobno. Čeprav Progresija z enoto ni komunicirala, so revizijski komisiji nadzornega sveta Pošte pa tudi službi za notranjo revizijo predali vso zahtevano dokumentacijo o poslu, vendar niso imeli možnosti, da bi se odzvali na izsledke notranjega pregleda.
Je pa Andric (hote ali nehote) razkril, da je pred komisijo najbrž krivo pričala tudi uslužbenka notranje revizijske službe Anja Dobaj, ki je družinsko povezana z domnevnim brezplačniškim operativcem in nekdanjim tajnikom v kabinetu premiera Janeza Janše, Borutom Petkom. Dobajeva je med zaslišanjem namreč zagotovila, da pri reviziji poslov s Progresijo ni sodelovala, dopustila pa je, da je na zahtevo vodje službe natisnila kak dokument. Toda Andric je pričal, da je Dobajeva prav zaradi teh poslov s še enim predstavnikom službe za notranjo revizijo obiskala mariborsko enoto Pošte. Še več: »Na njeno zahtevo smo ji posredovali določeno dokumentacijo o sodelovanju s Progresijo.«
Poleg Andrica je na zaslišanje prišla tudi nekdanja urednica brezplačnika Ekspres Barbara Smisl, ki pa ni hotela odgovarjati na vprašanja, češ da tvega kazenski pregon. Kot smo izvedeli, je parlamentarna komisija pozneje sklenila, da bo Smislovo zaslišalo sodišče.
Združenje novinarjev in publicistov je v izjavi protestiralo proti napovedanemu zaslišanju novinarjev pred preiskovalno komisijo, češ da gre za politične obračune. Kot je zapisal predsednik združenja Igor Kršinar, gre pri tem »za grob politični napad na novinarski poklic, za degradacijo tega poklica nasploh in za poskus zastraševanja posameznih novinarjev, ki sedanji vladi in koaliciji niso naklonjeni«. Spomnimo, da je komisija že sredi decembra napovedala, da se bodo v začetku tega leta zvrstila zaslišanja novinarjev, ki so za oba brezplačnika pisali pod psevdonimi. Po naših informacijah so bili to večinoma novinarji tednikov Reporter in Demokracija.
