Propeler porezal veliko kareto

Piran − »Seveda je mogoče veliko narediti, da bi na morju smrtno ranili veliko manj želv, kot jih zdaj, vendar bi morali morjeplovci in ribiči bolj upoštevati navodila,« je po včerajšnji najdbi poginule želve glavate karete pred Piranom povedal vodja društva za morske sesalce Morigenos Tilen Genov.

Strokovna vodja Akvarija Piran veterinarka Manja Rogelja je v nedeljo zvečer nekaj pred 23. uro prejela klic, da je v morju pred hotelom Piran mrtva ali hudo ranjena želva. Deset minut kasneje si je želvo ogledal sodelavec akvarija, ribič, potapljač in akvarist ter nesporno ugotovil, da je mrtva. Po predpisih v primeru mrtvih želv lahko posreduje sanitarna služba Nacionalnega veterinarskega inštituta, ki za pomoč prosi Službo za varovanje obalnega morja (Svom) pri Upravi RS za pomorstvo. »Odločitev, da mrtve želve iz morja pobira določena sanitarna služba, je logična, saj se s tem varujeta okolje in tudi zdravje ljudi,« je povedala Manja Rogelja, ki je dejala, da mrtvih želv ne pobirajo iz morja. Enako je za Morigenos potrdil Tilen Genov: »Tudi mi samo obvestimo pristojno sanitarno veterinarsko službo ali Svom.«

Manja Rogelja, ki je sodelovala pri številnih reševanjih in zdravljenju obolelih ali ranjenih karet, je pojasnila, da je ugotovitev njenega sodelavca potrdil tudi ogled najdene živali. Včeraj dopoldne je poginulo kareto blizu piranske Punte našel eden od piranskih ribičev. »Želva je imela pet velikih in globokih ureznin, ki so segale z bočne strani od vrha oklepa do trebušne strani oziroma pljuč, zato je izkrvavela kmalu po nesreči. Naša odločitev je bila pravilna. Tako velike želve v našem akvariju še nismo zdravili; njen oklep je meril sto centimetrov v dolžino, tehtala pa je skoraj sto kilogramov.«

Arturo Steffe iz Svoma je menil, da se je nesreča zgodila na odprtem morju. Sklepal je, da bi take ureznine lahko povzročil le propeler večje tovorne ali potniške ladje. Po podatkih Bojana Lazarja, enega največjih poznavalcev karet pri nas, živi v Jadranu okoli 70.000 želv, večina, 50.000, v njegovem severnem delu (nad črto Zadar–Ancona). V Jadranu se jih vsako leto naključno ujame ali pogine več kot 11.000, v Sredozemlju pa več kot 130.000. In to predvsem v povlečne mreže in stoječe mreže, a tudi na trnke. Manja Rogelja je povedala, da imajo v piranskem akvariju za slovensko morje od 0 do 30 najdb želv na leto, večinoma mrtve primerke. Ranjene ali obolele pa poskušajo čim prej pozdraviti v sodelovanju s pristojnim veterinarjem Zlatkom Golobom.

Arturo Steffe je povedal, da je to sedma najdena mrtva želva letos, pred dvema letoma jih je bilo dvajset. Tilen Genov pa je dejal, da so za želve poleg ribiških mrež nevarni tudi hitri hidrogliserji. »Veliko želv bi obvarovali, če bi upravljavci čolnov gledali v smer vožnje, če bi zmanjšali hitrost, če bi ribiči odrezali najlonsko vrvico (na trnku) čim bliže želvinemu kljunu, če bi komatozne želve, ki jih ribiči najdejo v svojih mrežah, za nekaj ur pustili na krovu ladje, preden bi jih vrgli nazaj v morje ... Skratka, kar nekaj je napotkov, ki jih dajemo, da bi jih čim več ohranili.« V raziskavi, ki so jo v okviru projekta NETCET opravili pred dvema letoma z označenimi želvami v Jadranu, so ugotovili, da se jih večina pozimi za nekaj mesecev umakne iz plitvega severnojadranskega morja, vendar se že aprila ali maja vrnejo na skoraj ista mesta, kjer so bile ulovljene.