Tiskane izdaje
Ljubljana – »Bolniki smo prepričani, da bodo ukrepi na področju zdravstva škodili državljanom in poslabšali zdravstveno stanje prebivalstva, v nekaterih delih pa bodo celo smrtno nevarni,« so zapisali v skupnem apelu poslancem in poslankam v državnem zboru predstavniki številnih humanitarnih društev in društev bolnikov.
»V Sloveniji je približno 600.000 kroničnih bolnikov vseh vrst, od srčnih do rakavih, od sladkornih do revmatičnih. Naprošamo vas, da z amandmaji iz zakona o uravnoteženju javnih financ umaknete dele, ki zadevajo zdravstvo,« je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal Vlado Petek, predsednik Društva na srcu operiranih bolnikov, ki je bil sam operiran dvakrat. Skupaj z nekaj drugimi predstavniki bolnikov je nasprotoval tako predvidenemu znižanju bolniškega nadomestila kot prenosu petih odstotkov pravic (v višini 88 milijonov evrov) iz obveznega zavarovanja v prostovoljno, predvsem pa uvedbi terapevtskih skupin zdravil.
Zakon
za zamenjevanje zdravil
»Vsak dan moram vzeti od šest do osem zdravil. Ne morem si misliti, kaj bi se zgodilo, če mi bodo vsake tri mesece menjavali zdravila. Skrajni čas je, da začne vlada poslušati tudi bolnike,« je dejal Petek, čeprav so poziv tokrat namenili predvsem poslancem državnega zbora, ki bodo predvidoma jutri začeli sprejemati intervencijski megazakon, ki vključuje tudi ukrepe za zdravstvo v skupni višini 109 milijonov evrov na letni ravni (76 milijonov evrov letos).
Za kaj gre? V zakonu za uravnoteženje javnih financ je predvideno tudi oblikovanje terapevtskih skupin zdravil, ki je bilo v javnosti doslej manj omenjano, saj gre za izrazito strokovno vprašanje. Kot je pojasnila Milka Krapež, predsednica društva Kala (društvo za boj proti okužbam s humanim papiloma virusom in raku materničnega vratu), bi lahko iz naslova terapevtskih skupin zdravil bolnikom v lekarni vsake tri mesece zdravila menjavali v skladu s ceno. Tako kot bi se spreminjala cena posameznih zdravil, bi se spreminjala tudi konkretna zdravila, ki bi jih za določeno bolezen dobil bolnik ne glede na to, kaj je na recept napisal zdravnik. »Hudemu srčnemu bolniku, ki dobi končno pravo kombinacijo zdravil, bi jih lahko torej štirikrat na leto zamenjali. To je smrtno nevarno,« je opozorila Krapeževa, ki se je spomnimo iz preteklosti tudi kot sodelavke farmacevtskih podjetij. »Ne gre za farmacevtska podjetja, tokrat opozarja na nevarnost farmacevtska stroka, ki pa noče biti imenovana.«
Še posebno je opozorila na psihiatrične bolnike, ki najprej zelo težko začnejo jemati zdravila, nato se nanja težko navadijo, zamenjevanje zdravil pa jih lahko povsem odvrne od zdravljenja. Njihova pot se nato konča v bolnišnici.
Pol milijona revnih v državi
»Prihranili bomo nekaj tisoč evrov pri zdravilih, a plačali neizmerno višje stroške ponovne hospitalizacije bolnikov. Pri teh ukrepih ne gre za varčevanje, ampak za metanje denarja z veliko lopato skozi okno,« je opozorila predsednica Slovenskega združenja za pomoč pri demenci – Spominčica Danica Simšič. Demenca je danes po razširjenosti in stroških na šestem mestu med boleznimi na svetu, čez nekaj let pa bo zaradi staranja prebivalstva postala bolezen številka ena, pri nas pa sploh nimamo razvite geriatrije, torej posebej za starostnike prilagojene zdravstvene oskrbe. Simšičeva je zato spomnila: »Poslanci se tokrat ne odločajo le o bolnikih, odločajo se o svojih materah in očetih in o samih sebi.«
Bolnikom sicer zaradi cene ne bo treba zamenjati zdravila, lahko bodo vzeli dražjega, a ga bodo morali doplačati. »Že zdaj ljudje izbirajo, ali bodo kupili kruh ali zdravilo,« pa je na finančno stisko mnogih državljanov opozorila Judita Erjavec iz Društva diabetikov Ljubljana. Po uradnih podatkih je takšnih, ki imajo na voljo manj kot 260 evrov na mesec, v državi 40.000, takšnih, ki so na pragu revščine, pa 400.000. Kako naj doplačujejo za zdravila? »Ta zakon jemlje revežem in daje bogatim,« je dejala Erjavčeva.
»V Sloveniji potrebuje neko obliko asistence humanitarnih organizacij 590.000 ljudi na leto. Najbolj ogroženi so prav bolniki,« je navedla konkreten podatek Tereza Novak iz Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij, ki povezuje 93 humanitarnih organizacij v državi.
ZZZS ukrepe podpira
Precej ukrepov s področja zdravstva je v megazakon za uravnoteženje javnih financ predlagala kar zdravstvena blagajna (ZZZS) sama, a so bili nato nekateri spremenjeni, je povedal generalni direktor ZZZS Samo Fakin. Ukrepe je nato na svoji seji 18. aprila obravnaval upravni odbor ZZZS, v katerem so predstavniki vseh družbenih skupin. Upravni odbor je ukrepe soglasno podprl, z izjemo predstavnice sindikatov Lučke Böhm, ki je glasovala proti znižanju bolniških nadomestil. Takrat so ugotovili, da kljub vsem ukrepom zdravstvena blagajna letos predvidoma ne bo poslovala pozitivno, zdaj pa se ukrepi spreminjajo, tako da sploh več ne morejo oceniti, kaj bodo v resnici prinesli.
ZZZS je imel zadnjega dne marca 34,7 milijona evrov minusa (20,3 milijona ima na računu še ostanka denarja od lani), do konca leta pa bo imel ob makroekonomskih predpostavkah, ki v tem trenutku veljajo, predvidoma 143 milijonov evrov primanjkljaja. V primerjavi s predvidenim primanjkljajem v državnem proračunu je ta primanjkljaj minimalen. Zakaj so predlagali uvedbo terapevtskih skupin zdravil?
Pritisk na farmacevtsko industrijo
»Gre za pritisk na farmacevtsko industrijo, da bo poenotila, torej znižala cene zdravil. Zdaj so velike razlike v zdravilih za isto bolezen, tudi od 30- do 40-odstotne. To nikakor ne ustreza farmacevtski industriji. Ne drži, da bodo pacienti dobivali druga zdravila. Z doplačili bodo lahko dobili ista. V predvidoma nekaj mesecih pa se bodo cene vseh zdravil za neko bolezen znižale in s tem postale dostopne za blagajno, kažejo izkušnje iz drugih držav,« je povedal Fakin. Tako bi torej bili vsi na boljšem – blagajna in bolniki.
Ukrep bo pokazal rezultate predvidoma prihodnje leto. ZZZS mora namreč po sprejetju zakona sprejeti ustrezen pravilnik, ki ga bo morala potrditi tudi vlada. V njem bodo za posamezno bolezen določili najvišjo vrednost (ceno) zdravila in prej opisani postopki v lekarnah bodo stekli. ZZZS bo s tem ukrepom na račun farmacevtske industrije prihranil predvidoma deset milijonov evrov na leto..
