Knjižničarji pravijo, da v teh prostorih ne bodo dolgo vzdržali, saj knjige padajo s polic, ogrožena je požarna varnost.

Maribor – Prostorska stiska v osrednji mariborski knjižnici na Rotovškem trgu je vse hujša. Ne samo, da so prostori pretesni, temveč so tudi nevarni, opozarja direktorica Dragica Turjak. Zaradi prenaloženih polic z njih padajo knjige, ogrožena je tudi požarna varnost.

Načrtovana gradnja nove knjižnice in obnova Rotovškega trga imata vse daljšo brado. Občini je sicer uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje za prvo fazo, ki zajema prestavitev in zaščito vodov javne gospodarske infrastrukture, osnovno podgradnjo z gradbeno konstrukcijo in ureditev ploščadi trga, vendar sta se pritožila solastnika sosednje nepremičnine, ministrstvo za okolje in prostor pa o pritožbi še ni odločilo.

»Še dve leti ne bomo 
mogli vzdržati«

Zaplet s sosedoma najbolj občutijo prav knjižničarji, ki so po prvotnem načrtu nove prostore pričakovali do konca leta 2012. Iz tega zdaj ne bo nič, saj bi morali delovni stroji zarohneti že prejšnje poletje. Zato Dragica Turjak opozarja, da v teh prostorih še dve ali celo tri leta ne bodo mogli več vzdržati in da se mora gradnja čim prej začeti. »Tako visoko imamo naložene police, da knjige padajo po tleh. Zlasti je nevarno zaradi morebitnega požara. V knjižnici je hkrati veliko ljudi in če pride do česa, se ne bodo mogli umakniti, saj so prehodi zaradi natlačenih polic s knjigami ozki.«

Ob tem pa Turjakovo skrbi še nekaj: da je občina izgubila obljubljenih deset milijonov evrov državnega denarja. A na občini trdijo drugače: »Mestna občina Maribor je ministrstvo zaprosila za podaljšanje roka predložitve dokumentacije, tako da sklep o sofinanciranju deset milijonov evrov še ni izdan.« Vendar je nemogoče napovedati, ali bo nova vlada ugodila prošnji občine. Poleg tega so na kulturnem ministrstvu pred kratkim pojasnili, da čakajo na pravnomočno gradbeno dovoljenje, preden bodo vladi v odločanje predložili nov predlog sklepa.

A nekaj je kljub temu jasno. Zamuda ni samo zaradi stranskih udeležencev, ki se po prvotnem načrtu nista strinjala z začasno služnostjo, zaradi česar je bilo treba projekt spremeniti, temveč del krivde nosi tudi občina. Investicijski program je namreč dala mestnim svetnikom na glasovanje šele 31. marca, torej na dan, ko jeglede na sklep vlade potekel rok za predložitev projektne in gradbene dokumentacije ministrstvu za kulturo za pridobitev subvencije.

Za zamudo 
sokriva občina

Občina kljub zapletom medtem že pripravlja razpisno dokumentacije za izbiro izvajalca del, gradbenega nadzora in izvedbo arheoloških raziskav ob gradnji: »Razpis je ocenjen na 4,7 milijonov evrov in bo lahko objavljen po pravnomočnosti izdanega gradbenega dovoljenja ter po sklenitvi sofinancerske pogodbe z ministrstvom za kulturo.«

V zaključni fazi je tudi priprava dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za drugo fazo gradnje, trdijo na občini. Celotna naložba je ocenjena na 21,8 milijona evrov in jo je mogoče po podpisu pogodbe z izvajalcem gradbeno obrtniških in instalacijskih del opraviti v enem letu, so prepričani na občini.