Prostovoljcem so se pridružili javni delavci

Zaposlenih bo 260 ljudi, prostovoljci se še javljajo humanitarnim organizacijam.

Objavljeno
08. november 2015 22.43
Barbara Hočevar, notranja politika
Barbara Hočevar, notranja politika
Ljubljana – Danes bodo predvidoma pripravljene pogodbe za zaposlitev še 50 ljudi prek javnih del za pomoč pri obvladovanju migracijskih tokov, najkasneje do konca tedna pa naj bi začelo delati vseh 260 oseb, ki bodo vključene v program. Pri humanitarnih organizacijah in civilni zaščiti pozdravljajo okrepitve na terenu.

Do danes so v okviru programa Pomoč pri obvladovanju migracijskih tokov, ki so ga pripravili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, prek javnih del zaposlili 119 ljudi. Prednost imajo dolgotrajno brezposelni, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje več kot eno leto, zlasti starejši od 50 let, in prostovoljci, ki so že na terenu in pomagajo v nastanitvenih in sprejemnih centrih. Prav slednjih je kar dobršen delež med novozaposlenimi, so nam povedali na zavodu za zaposlovanje, zato pričakujejo, da so seznanjeni z delom in razmerami ter to zanje ni nekaj novega.

Pogodbe sklepajo z Upravo RS za zaščito in reševanje, ki je tudi pripravila seznam potreb. Opravljajo različna dela, odvisno od njihove izobrazbe, izkušenj in drugih lastnosti: zagotavljajo pomoč pri čiščenju in urejanju prostorov in okolice, pri razdeljevanju hrane, sprejemu, sortiranju in odpremi humanitarnega materiala, nekateri­ bodo imeli tudi organizacijske in usklajevalne vloge. Za zdaj je predvidena zaposlitev za dva meseca, zelo verjetno pa se bo program, glede na pričakovane migrantske tokove, nadaljeval še prihodnje leto.

Dobrodošli lokalni koordinatorji

Tudi pri Slovenski filantropiji so prek javnih del zaposlili nekaj lokalnih koordinatorjev. Upajo, da jim bodo v pomoč pri pošiljanju prostovoljcev na teren. Njihovo usklajevanje je precej zahtevno, a so v zadnjih tednih pridobili bogate izkušnje in je danes stanje bistveno boljše, kot je bilo prve dni migrantskega vala. »Nihče ni mogel biti pripravljen na tako situacijo, ker v njej še nikoli nismo bili,« razmišlja Lenka Vojnovič iz Slovenske filantropije, kjer med drugim pripravljajo usposabljanja za prostovoljce. Ljudje, pripravljeni pomagati, se še vedno javljajo. Predvsem ob koncih tedna jih je veliko, nekajkrat več, kot je trenutno potreb. Številni poskušajo prispevati po svojih močeh. Med prostovoljci v Šentilju je, na primer, mama, ki svoje tri otroke zjutraj odda v vrtec in šolo, nato pa pride pomagat v nastanitveni center do popoldneva, dokler ne gre po ­otroke.

Zanimanje za prostovoljsko delo je tudi med prejemniki denarne socialne pomoči, ki bi bili za to upravičeni do aktivacijskega dodatka – zanje so doslej pripravili že tri usposabljanja in jih zaradi zanimanja načrtujejo še nekaj.

Humanitarne naloge v prvi plan

Tudi pri Rdečem križu Slovenije so veseli, da bodo določene naloge prevzeli zaposleni prek javnih del in se bodo lahko njihovi prostovoljci bolj posvečali svojemu humanitarnemu poslanstvu. »RKS ima določena pooblastila, ki jih nihče drug ne more opravljati, kot so prva pomoč, iskanje pogrešanih in združevanje družin, s Karitas pa skrbimo za oskrbo s hrano in vodo v centrih,« je povedala Mirjana Jarc iz RKS, ki priznava, da so mnogi prostovoljci po treh tednih že zelo utrujeni.

»Ekipe prve pomoči iz vse države sodelujejo, za humanitarno pomoč pa se nam javljajo novi prostovoljci, ki delajo z že izkušenimi. Zagotavljamo ustrezno število usposobljenih ljudi.« Izkušenj se je nabralo kar precej. »Razmere v različnih krajih se zelo razlikujejo. Drugače je delati v Gornji Radgoni, kjer so uro in pol prej napovedali prihod 800 ljudi, kakor v Brežicah, ko je kar naenkrat prispelo 3000 ljudi. Ob zeleni meji je trajalo kar nekaj dni, da smo zagotovili pomoč na ravni, kot si jo humanitarni delavci želimo,« je dejala Mirjana Jarc.

V Šentilju in na območju Brežic je bil posebno velik izziv zanje združevanje družinskih članov, saj so avtobusi odvažali ženske z otroki, ki se potem z možmi oziroma očeti niso mogli najti. Čeprav je bila razdalja med njimi le nekaj kilometrov, je to povzročalo velike stiske, zato so se morale ekipe RKS hitro obrniti in jih najti.

Obleke v skladišča, ne na teren

Na začetku je bilo tudi kar nekaj težav s prostovoljci, saj je bilo veliko ljudi pripravljenih pomagati, ne pa se vključiti v utečen sistem. Čeprav z dobrimi nameni, so nekateri, ki so poskušali delovati na svojo roko, prihajali so tudi iz tujine, povzročali nemalo zagat, denimo s tem, da so prinesli 200 sendvičev pred množico 2000 lačnih ljudi.

Darovalci so prinašali nesortirana oblačila neposredno na lokacije, kar se je prav tako pokazalo kot neposrečeno – ekipe prostovoljcev so imele s pregledovanjem in izločanjem dodatno breme, zato je zdaj urejeno tako, da tisti, ki želijo podariti bunde, čevlje, odeje, te prinesejo v humanitarne centre območnih združenj RKS, kjer jih uredijo.

»Odziv je zelo velik, po mailu in na facebook strani se nam oglašajo ljudje iz Italije, Švice, Anglije in nas sprašujejo, kako lahko pomagajo. Številna podjetja so prispevala ­denar.«

Vprašanje pa je, kaj bo s človeškimi viri in finančnimi sredstvi, če se bo kriza s prebežniki še dolgo časa nadaljevala.