Prostovoljci v kulturi: Volontersko čakanje na zaposlitev

Obrazi prostovoljcev so različni, od upokojencev, študentov do že diplomiranih mladih, ki čakajo na zaposlitev.

Objavljeno
13. junij 2013 13.41
Jela Krečič, kultura
Jela Krečič, kultura

Beseda prostovoljec naj bi označevala človeka, ki po svoji svobodni volji nekomu pomaga in v zameno ne pričakuje plačila. Pregled prostovoljstva v kulturi kaže, da poleg tovrstnih volonterjev postopoma narašča število mladih, ki jih v prostovoljstvo prisilijo razmere.

Prostovoljstvo v kulturi ima različne obraze (večina naših volonterskih sogovornikov je hotela ostati anonimnih, imena in kontakte hranimo v uredništvu). Včasih so med prostovoljci prevladovali upokojenci. V Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) je teh še vedno največ in so po besedah direktorice Bojane Rogelj Škafar te ustanove s pomočjo v dokumentaciji, knjižnici in pri prireditvah zelo dobrodošli.

Festival Mladi levi Zavoda Bunker privlači najrazličnejše prostovoljce od gospa iz Centra dnevnih aktivnosti za starejše do študentov in mladih, ki imajo za volonterstvo različne motive: »Nekateri sodelujejo, ker si želijo delovnih izkušenj, drugi kakovostnega pozno poletnega druženja, nekateri si želijo umetniško produkcijo spoznati 'od znotraj', včasih kdo tudi iskreno pove, da si želi zastonj vstopnice, zadnja leta pa nekateri prostovoljci povratniki povedo tudi, da se vračajo zaradi dobrih preteklih izkušenj in vzdušja,« pojasnjuje direktorica Bunkerja Nevenka Koprivšek. Leta 2011 je pri odprtju Mladih levov sodelovalo 80  prostovoljcev, ki so postavljali domine po mestu. »Domine so povezale tudi številne različne skupine pri prostovoljnem delu (upokojence, predstavnike različnih organizacij iz četrti, otroke, študente, sosede …) in tako fizično in mentalno iz prostora in ljudi ustvarile skupnost,« pravi Koprivšekova. Prav tako imajo na Mlade leve spomine prostovoljci, s katerimi smo govorili. Zavod Bunker pa je morda specifičen po tem, da je nekaj rednih sodelavcev rekrutiral prav iz vrst volonterjev.

Med tem

Motivi za prostovoljstvo med mladimi z visoko izobrazbo so drugačni. Nekateri nočejo takšne zaposlitve v gospodarstvu, kjer bi se »prodali« za stvar, v katero ne verjamejo. Nasprotno bi radi počeli početi nekaj, kar pomaga, prispeva k skupnemu dobremu v stimulativnem in prijaznem delovnem okolju, nam je povedala ena od prostovoljk. Ker tu na tovrstno zaposlitev ne more računati, razmišlja, da bi z opravljenim magisterijem svojo srečo poizkusila v tujini.

Dejan Zavašnik je kot diplomiran poslovni sekretar v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) začel voluntirati, »da se ne bi zasedel doma, medtem ko sem bil nezaposlen.« Našel je razpis MAO za prostovoljce na področju administracije in organizacije in se prijavil. »Vem, da se za kulturo namenja premalo denarja, sam sem bil nezaposlen, z vsem neizkoriščenim časom in bi jim lahko s svojim znanjem in izkušnjami vsekakor pomagal na omenjenih področjih,« še pravi. Z MAO je sodeloval dobre tri mesece, zdaj je zaposlen v gospodarstvu. Med eno in drugo zaposlitvijo je minilo sedem mesecev.

»V želji, da pridobim nove delovne izkušnje, sem se odločila za volontersko pripravništvo v Narodnem muzeju Slovenije (NMS). V času pripravništva pridobivam potrebna znanja za opravljanje strokovnega izpita, imam tudi možnost strokovnih izobraževanj ter nasploh spoznavam zanimivo delo v muzeju,« pravi Petra Špiček, po izobrazbi profesorica geografije in zgodovine.

Cena izkušnje

V NMS prostovoljci pomagajo pri urejanju dokumentacije, pri postavljanju razstav in delajo z obiskovalci itd. V zameno »dobijo izpopolnjevanje v temeljnih muzejskih dejavnostih pod mentorstvom izkušenih muzealcev in po zato določenem enoletnem roku in omogočimo in financiramo opravljanje strokovnega izpita,« pravi direktorica Barbara Ravnik, ki je z volonterji zelo zadovoljna.

Z izkušnjami, novim znanjem in priporočili mlado prostovoljno delovno silo opremijo tudi v Muzejih in galerijah mesta Ljubljane (MGML). Med prostovoljci je precej izobraženih mladih, ki se med čakanjem na službo odločijo za tovrstno nabiranje delovnih izkušenj. »Zanimanja za prostovoljno delo v muzeju je veliko, se pa zavedamo, da prostovoljci niso 'brezplačna' delovna sila. Ne opravljajo rednih delovnih nalog zaposlenih, pač pa prispevajo k dodani vrednosti izkušnje muzejskega obiskovalca,« pojasnjujeta Janja Rebolj in Urša Karer iz MGML. Smisel prostovoljstva je po njunem ustvarjanje dodane vrednosti tako za prostovoljca kot za ustanovo. »Za prostovoljca je to bodisi zadovoljstvo, ki ga ta občuti pri opravljanju svojega dela; njegova vključenost v družbo in socialno življenje; bodisi konkretne koristi v smislu delovnih izkušenj, ki jih s takim delom lahko pridobi.«

Kritično volontiranje

Matevž Čelik, direktor MAO, kjer 12 večinoma mladih prostovoljcev opravlja potrebna opravila (razvrščanje dokumentov, obdelava dokumentacije, tudi v marketingu in računovodstvu ipd.) opozarja: »Zavedamo se, kako težko je danes najti zaposlitev in si ustvariti kariero na podlagi konkretnih delovnih izkušenj. Upamo, da s tem, ko mladim nudimo vsaj možnost za stik s strokovnim delom in pridobivanje delovnih izkušenj, vsaj malo prispevamo k njihovim večjim možnostim, ko se prijavljajo na razpise za delo.«

Bojana Rogelj Škafar poudarja, da je treba razlikovati med prostovoljstvom kot nujo in prostovoljstvom iz notranjega vzgiba. »Žal so danes mladi – zlasti v sferi kulture in družboslovja ter humanistike – pogosto v položaju, ko si le kot prostovoljci lahko naberejo določene izkušnje, s katerimi bodo morda dobili plačano zaposlitev. Tega pač ne morem podpirati.«