Proti legalizaciji romskega naselja Žabjak

Novo mesto – Dopoldan pa je novomeška romska občinska svetnica Dušica Balažek v tem naselju organizirala dan odprtih vrat, ki se ga domačini, z izjemo dveh, treh, skorajda niso udeležili. Krajevna skupnost Bučna vas in RCI že več let nasprotujeta širitvi romskega naselja po zazidalnem načrtu iz leta 1984. Pravijo, da so takrat nasedli obljubam lokalnih oblastnikov, da se naselje ne bo širilo, temveč, da se bodo stanovanjske razmere za Rome izboljšale, družine pa iz lesenih barak preselile v zidane objekte.

To se ni zgodilo, je povedal Silvo Mesojedec, temveč se je romsko naselje nenadzorovano širilo, tudi zaradi neaktivnosti pristojnih državnih služb, ki bi morale sankcionirati črne gradnje in vzpostaviti ustrezen urbanistični red. Romsko naselje Žabjak je postal deponija odpadkov z nametanimi objekti. Mesojedec je za Delo povedal, da se bodo odločili za drugačne oblike preprečitve sprejetja občinskih prostorskih aktov, če občina ne bo upoštevala zahteve krajanov. Na vprašanje Dela, kako vidi rešitev, je Mesojedec odgovoril, da krajani Bučne vasi prav gotovo ne bodo iskali primernih zemljišč za Rome, za kar naj poskrbijo državne in občinske dobro plačane »strokovne službe«.

Dopoldan sta svetnica Balažkova in svetovalec novomeškega župana Alojza Muhiča za romska vprašanja Janez Doltar organizirala ogled naselja, ki se razprostira na dveh hektarih in je ena sama velika črna gradnja. Dušica Balažek je prepričana, da 300 prebivalcem lahko pomagata samo občina in država z legalizacijo naselja, kjer so zemljišča še v lasti obrambnega ministrstva, a bi jih stanovalci radi odkupiti po primerni ceni.

Damjan Hribar, ki živi v lepi, a na črno zgrajeni stanovanjski hiši (pred kratkim so mu inšpektorji, paradoksalno, celo porušili na črno zgrajen prizidek, op. p.), ki jo je naredil in prislužil, kot sam pravi, »s trdim delom«, se zavzema za spremembe, ker bi rad svojim otrokom zagotovil boljše življenje, kot ga je imel sam, ko je otroštvo preživel pod šotorom. Je zbiralec starega železa in se ukvarja tudi s prodajo avtomobilov. Balažkova je prepričana, da bo večji del naselja, ki zdaj ni podobno ničemur, nekoč najbolj urejena soseska, z lepo športno dvorano. »Kolo, ki ga imamo Romi na svoji zastavi, se nikoli več ne bo zaustavilo. Zahtevamo človeka dostojno življenje. Pa če je to Mesojedcu prav ali ne,« je poudarila Balažkova.